Krstna izvedba novega dela Nine Šenk je bila ta teden na Dunaju, kjer so ga izvedli v okviru največjega avstrijskega festivala sodobne resne glasbe Wien Modern v izvedbi orkestra Klangforum Wien, ki ga sestavlja 24 glasbenikov iz 12 držav. Foto: Markus Sepperer
Krstna izvedba novega dela Nine Šenk je bila ta teden na Dunaju, kjer so ga izvedli v okviru največjega avstrijskega festivala sodobne resne glasbe Wien Modern v izvedbi orkestra Klangforum Wien, ki ga sestavlja 24 glasbenikov iz 12 držav. Foto: Markus Sepperer

Skladateljica tako še utrjuje svojo mednarodno uveljavljenost. Leta 2022 je prejela tudi nagrado Johanna Josepha Fuxa za operno delo Canvas. Pred kratkim je v sodelovanju z ZKP-jem RTV Slovenija izšla tudi nemška različica njene glasbene pravljice Grdi raček za trobilni ansambel in pripovedovalko z avstrijsko igralko Theresio Gansch. S skladateljico smo v oddaji Arsov art atelje pogovarjali ob posnetku trojnega koncerta Flux ob odprtju Wien Modern in pred izvedbo novitete November Night.


Po razglasitvi nagrade v teh tednih spremljamo tudi konkretne rezultate tega priznanja z intenzivno izpostavitvijo na festivalu Wien Modern. Lahko opišete, kaj je nagrada prinesla v vaše delo?
Skladateljska nagrada Erste Bank predvsem pomeni naročilo za novo delo za izvedbo z ansamblom Klangforum Wien, ki se potem običajno izvede na festivalu Wien Modern. To skladbo sem napisala na začetku leta, zdaj bo krstno izvedena, sledi pa še več izvedb te skladbe. Ansambel se zaveže, da v naslednjem letu pripravi vsaj še tri izvedbe. Izšla bo še zgoščenka z mojimi ansambelskimi skladbami, ki jih bo prav tako posnel Klangforum Wien.

Odprtje festivala sodobne resne glasbe Wien Modern. Foto: Markus Sepperer
Odprtje festivala sodobne resne glasbe Wien Modern. Foto: Markus Sepperer

Žirija, ki določi nagrajenca, je tričlanska – to so ugledni skladatelj Gerd Kühr, ki je prav to nagrado prejel leta 1992, ter predstavnika ORF-a in Klangforuma. Morda veste, kako poteka izbor skladatelja?
V resnici ne poznam zakulisja, vse je potekalo v zelo veliki tajnosti, saj sploh nisem vedela, da se pogovarjajo o meni. V bistvu me je samo presenetil telefonski klic vodje Klangforuma, ki me je vprašal, ali sem pripravljena sprejeti to nagrado. Seveda jo moraš biti pripravljen sprejeti, ker nagrada pomeni tudi to, da moraš imeti potem čas in željo napisati novo skladbo za točno določen termin v letu. To sem takrat potrdila. Pozneje sem izvedela samo še to, da je bila žirija soglasna. Zanimivo je morda tudi to, da sem, kolikor vem, od leta 1989, odkar podeljujejo nagrado, prva skladateljica, ki ne prihaja iz Avstrije ali ne deluje v Avstriji. Skratka, šli so zunaj meja in v veliko čast mi je, da sem prva, ki je prebrodila to oviro.

V teh dneh sem se pogovarjal tudi z Makom Grgićem, ki je že tretjič zapored nominiran za grammyja s ploščo, ki vključuje tudi vašo skladbo Entourer in po njej nosi tudi naslov. Tudi njega sem vprašal, kako poteka podeljevanje, izbor nominirancev, in razložil je, da je vse to zelo dolg proces, vpletenih je veliko članov te snemalne akademije in sam niti nima stika z njimi. Tukaj je vendarle malo drugače. S Klangforumom ste že sodelovali, torej gre tudi za potrditev nekega dosedanjega skupnega dela, zaupanja v skladatelja …
Tudi sama mislim, da je moje sodelovanje s Klangforumom pripomoglo k temu, navsezadnje so izvajali že več mojih skladb. Tudi lani, ko sem imela premiero opere Canvas v Gradcu, so ansambel vodili člani ansambla Klangforum Wien. Tako so ob vsem skupnem delu tudi dobro spoznali mojo opero. Mislim pa, da je moja prepoznavnost na avstrijskem območju boljša prav zaradi tudi zaradi nagrade Johanna Josepha Fuxa lansko leto.

Žirija med drugim omenja, da pri vašem delu posebno navdušuje "sposobnost razmišljanja o zvoku v prostoru in uporabe zvoka na neverjetno barvit način za doseganje največjega mogočega učinka globine". Skoraj se mi zdi, da s temi besedami opisujejo vašo skladbo Flux.
S tem opisom so me kar presenetili. Moram reči, da mi je zelo v čast, da tako vidijo mojo glasbo. Flux je zagotovo ena izmed skladb, ki jih imam lahko za prelomne, saj je zaznamovala mojo poznejšo pot. Deloma je tudi prva skladba, ki je bila povezana s Klangforumom. Za prvo izvedbo sem namreč povabila tri kolege, ki sem jih spoznala v Klangforumu, odzvali so se povabilu in prišli v Slovenijo in s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije izvedli ta trojni koncert Flux. Takrat se je začelo to sodelovanje, ki se je zdaj tako lepo povezalo v celoto.

Leta 1982 rojena Nina Šenk je po končanem študiju kompozicije in glasbene teorije na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Pavla Mihelčiča nadaljevala podiplomski študij kompozicije na dresdenski Visoki šoli za glasbo Carla Marie von Webra pod mentorstvom Lotharja Voigtländerja. Leta 2008 je končala še mojstrski študij na münchenski Visoki šoli za glasbo in gledališče v razredu Matthiasa Pintscherja. Njena dela so bila do danes izvedena na pomembnejših festivalih doma in v tujini ter na koncertih po svetu z različnimi orkestri in ansambli. Skozi leta je prejela že več nagrad. Med drugim so jo ovenčali z evropsko nagrado za najboljšo kompozicijo na festivalu Young Euro Classic za Koncert za violino in orkester leta 2004, leta 2017 je prejela tudi nagrado Prešernovega sklada. Od leta 2019 je docentka za področje kompozicije, istega leta je postala najmlajša (izredna) članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Leta 2022 je prejela tudi avstrijsko nagrado Johanna Josepha Fuxa, ki ji jo je prineslo operno delo Canvas (platno) po literarni predlogi Simone Semenič, žirijo pa je navdušila tudi s svojim preostalim delom. Foto: Ciril Jazbec
Leta 1982 rojena Nina Šenk je po končanem študiju kompozicije in glasbene teorije na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Pavla Mihelčiča nadaljevala podiplomski študij kompozicije na dresdenski Visoki šoli za glasbo Carla Marie von Webra pod mentorstvom Lotharja Voigtländerja. Leta 2008 je končala še mojstrski študij na münchenski Visoki šoli za glasbo in gledališče v razredu Matthiasa Pintscherja. Njena dela so bila do danes izvedena na pomembnejših festivalih doma in v tujini ter na koncertih po svetu z različnimi orkestri in ansambli. Skozi leta je prejela že več nagrad. Med drugim so jo ovenčali z evropsko nagrado za najboljšo kompozicijo na festivalu Young Euro Classic za Koncert za violino in orkester leta 2004, leta 2017 je prejela tudi nagrado Prešernovega sklada. Od leta 2019 je docentka za področje kompozicije, istega leta je postala najmlajša (izredna) članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Leta 2022 je prejela tudi avstrijsko nagrado Johanna Josepha Fuxa, ki ji jo je prineslo operno delo Canvas (platno) po literarni predlogi Simone Semenič, žirijo pa je navdušila tudi s svojim preostalim delom. Foto: Ciril Jazbec

Med vašimi skladbami Flux zares izstopa, tudi zvočno, v mirnih raziskavah zvenov v prostoru, ki se odvijajo ob kompleksnejših teksturah. Je to tisto novo, kar je skladba prinesla v vaše ustvarjanje?
Flux je prva skladba, pri kateri sem si dovolila pustiti toku glasbe in barvam čas. Do takrat je bila moja glasba zelo zgoščena, polna, vedno sem vnašala ogromno detajlov, ampak v zelo zgoščenem času. Morda sem se bala pisati daljše segmente mirnejše glasbe, kjer bi se bolj ukvarjala z barvo, z zvenom, preprosto s potekom. Začetek in konec Fluxa sta daljša segmenta umirjene, počasne glasbe, ki se harmonsko počasi spreminja. To je bilo takrat mišljeno kot eksperiment, kako bi se oddaljila od mojega dotedanjega dela in se poigrala z vsem, kar mi je takrat tudi ponujal prostor Narodne galerije – možnost uporabe prostora, odmeva. To sem izkoristila za tisto posebno priložnost, ne da bi se zavedala, da mi bo ta poskus odprl druge možnosti, kamor se je potem moja glasba, sploh zadnja leta, zelo razvila. Sredinski del Fluxa je še vedno virtuozen, klasično moj, napisan v smislu virtuoznega trojnega koncerta, začetek in konec pa sta tudi prostorsko postavljena drugače. Solista se umakneta s koncertnega odra in gresta igrat v oddaljen prostor ali na balkon, ne vidimo ju, ampak samo slišimo, v tem pa so tudi elementi improvizacije. Ta se je v minimalnih segmentih v mojih skladbah že pojavljala, vendar je improvizacije tukaj bistveno več. Za to se lahko predvsem zahvalim izvajalcem. Imela sem izredno zaupanje, da bo njihova improvizacija še izboljšala nekatere dele, da bodo razumeli in sledili moji estetiki in na ta način še polepšali glasbo. Na te poti sem si upala stopiti s skladbo Flux, ki mi je v nadaljnjem ustvarjanju ogromno prinesla.

In ki je tudi odprla festival Wien Modern 2024. Kakšni so vaši po izvedbi?
Že dvorana Konzerthausa te navdaja z neko čarobnostjo, tradicijo nešteto znanih imen, ki so tam že nastopala. To dvorano sem seveda dobro poznala, ampak tokrat je bil parter prazen zaradi koncepta otvoritvenega koncerta s skladbama Become Ocean Johna Lutherja Adamsa in Terretektorh Iannisa Xenakisa, pri kateri so glasbeniki in obiskovalci pomešani in poslušalci sedijo zraven izvajalcev. To je še nekako spremenilo, ki je postala popolna za mojo skladbo. Zvok je bil fenomenalen. Ker sem sedela ob strani in sem nekako lahko opazovala tri strani dvorane, mi je bila res čudovita izkušnja opazovati občinstvo med samo izvedbo. Navadno skladatelj sedi in gleda oder. Ne more opazovati izrazov na obrazih, kako se na glasbo odzovejo poslušalci. Tukaj pa sem imela pogled na polno, razprodano dvorano Konzerthausa in sploh v teh nežnejših, mirnih improvizacijskih delih, ki so donela po vsej dvorani, je bil res prijeten občutek, da sem lahko spremljala tisoč ljudi, kako poslušajo mojo glasbo. To je bilo res posebno doživetje.

Sorodna novica Nini Šenk ena najuglednejših skladateljskih nagrad na področju sodobne glasbe

Sledila je ponovna izvedba Koncerta za orkester, pa krstna izvedba komorne skladbe Five, čaka pa te še koncert s skladbo, ki verjetno pa med temi po svoje izstopa, gre za koncert ob podelitvi nagrade in s skladbo, ki je nastala za Klangforum kot rezultat nagrade.
November Night je skladba, nastala po pesmi Adelaide Crapsey. Podobno kot poznamo recimo haiku, se je v Ameriki razvila petvrstična zvrst poezije, kamor spada tudi ta pesem. Teh pet vrstic me je vodilo v delitev skladbe na pet delov. Verzi so tudi napisani v partituri, ne za poslušalce, ampak za izvajalce, da si lahko zvočno predstavljajo, kaj sem imela v mislih pri skladanju. Na ta način lahko sledi to določeno razpoloženje. Veliko o skladbi nisem niti pisala v programski list in bi jo rada pustila čim bolj odprto. Gre pa za zadnjo v vrsti skladb, ki so posvečene moji mami, ki je umrla pred tremi leti. 20. novembra bi ravno imela rojstni dan in ta koncert je 21. novembra. Zdelo se mi je lepo znova narediti eno posvetilo njej, novembrski gospe. Tudi čudovito besedilo pesmi v ozadju te skladbe se mi je zdel lep navdih za še en spomin na mojo mami.

S tem se bo sklenilo vaše predstavljanje na tem festivalu, pred vrati pa je Forum nove glasbe, ki ga vodite z Lariso Vrhunc in Gregorjem Pompetom.
Forum nove glasbe je v intenzivnih pripravah. Naj omenim zanimivost: koncert na Dunaju ob podelitvi nagrade bo dirigiral Vimbayi Kaziboni, ki smo ga povabili na naš festival. Nekaj dni po izvedbi v Wien Modernu pride v Slovenijo in bo dirigiral zadnji koncert s skladbami Lojzeta Lebiča, Olge Neuwirth, Fabia Niederja in Vinka Globokarja. S tem bomo nekaj Dunaja prinesli tudi v Slovenijo. Vimbayi Kaziboni je namreč tudi rezidenčni dirigent Klangforum Wien. Potem pa sledi zaslužen dopust, vsaj kar se tiče komponiranja, si bom vzela približno dva meseca prosto, potem me pa čakajo manjše skladbe za ansambel Intercontemporain, Koncert za saksofon in orkester in še nekaj projektov.


Skladateljica je bila gostja oddaje Arsov art atelje, ki ji lahko prisluhnete spodaj.

Nina Šenk, prejemnica Skladateljske nagrade Erste Bank