Damjan je svojo ustvarjalnost izpovedoval na dveh področjih – v gledališki umetnosti, za katero je ustvarjal scenografije in kostumografije, in na likovnem področju, kjer se je ukvarjal s slikarstvom in grafičnim oblikovanjem.

V Galeriji Meduza bodo od danes na ogled prav njegova slikarska dela, pri katerih prepoznava likovni kritik Dejan Mehmedovič dve obliki slik. Svetla, črtna in barvita platna ter zatemnela, monokromna dela. Če barvitost izkazuje pozitivna nagnjenja, neobremenjenost, vedrino in upanje, je v monokromnih izvedbah po mnenju likovnega kritika mogoče govoriti bolj o slutenju, želji in neodločnem lebdenju. Dela prežema intimnost emocij, razpetost med živobarvnim in zamolklim ter zastavljenim in hotenim. Mehmedovič jih opisuje kot abstraktno izpovedna polja, ki se raztezajo na velikih, skoraj dvometrskih formatih.

"Ne oddaljujemo se v čas, saj, kot rečeno, je vse hkratno v minljivosti, ki stoji v ozadju.
Barvitost je vsekakor odraz pozitivnega nagnjenja v neobremenjeno, izkazuje vedrino, dobrobit, upanje," je ob razstavi še zapisal Mehmedovič.

Intimne izpovedi slikarskega čopiča
Damijan Cavazza (1973-2009) je študij slikarstva končal na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Gustavu Gnamušu in Janezu Berniku. V njegovih delih, piše Mehmedovič , bi težko zagovarjali avtorsko slogovnost, slogovni način, govorili bi lahko predvsem o izreku, o intimnosti. "Tu doživljamo slikarja, ki v svojem delu izvira iz lastne notranjosti, kajti njemu, slikarju, ni dano, da bi se izogibal resničnemu."

Čeprav je bilo slikarstvo Cavazzev izvirni in profesionalni medij, je bilo ves čas nekako umaknjeno v ozadje njegovega ustvarjanja. Življenjski slog avtorjeve hoje po robu je po besedah kritika namreč zaokrožalo izkazovanje velikega daru na področju scenografije, kostumografije, videa in ustvarjalnega oblikovanja.

Slikarski duh veje tudi iz scenografij
A Cavazza tudi v svojih scenografijah, ki jih predstavljajo v Gledališču Koper, ni krotil svoje slikarske narave. "Njegov slikarski svet, eruptiven, barvit in neukrotljiv, silil tako rekoč iz vsakega prostora, ki ga je oblikoval," je zapisala režiserka, scenografka in kostumografka Meta Hočevar.

Nasičenost z barvami je opaziti pri scenografijah lahkotnejših dramskih del in iger za otroke. V teh scenografijah je pokazal sproščenost in poigravanje s formami in barvami. Hočevarjeva prepozna te značilnosti v scenografijah za predstave Katka in Bunkec (2002), Mavrična ribica, na pomoč! (2003) in Jajce (2007).

A četudi so mu najbolj ustrezala odprta dramska besedila in uprizoritveni koncepti, najdemo med scenografijami tudi take, v katerih se je skušal - če si sposodimo oznako Hočevarjeve - 'disciplinirati'. V zadnjih so igralci, njihovo gibanje, vedenje in odnosi upoštevani drugače, skrbneje pa je tudi sledil dialogu.

Gledališki opus in nagrada
Kot scenograf ali kostumograf je Cavazza sodeloval pri približno 30 odrskih uprizoritvah. Leta 2005 je skupaj z Gregorjem Lorencijem za likovno podobo predstave Mavrična ribica, na pomoč! prejel nagrado na mednarodnem festivalu Zlata paličica.