Trenutno stanje na področju filma je predstavila na posvetu, ki ga je Slovenski filmski center organiziral na predlog resornega ministrstva. Na posvetu so dobre prakse predstavili gosti iz tujine, med drugim tudi iz Francije in Belgije. Ena od ugotovitev posveta je bila ta, da sta filmski in avdiovizualni (AV) sektor med hitro razvijajočimi se panogami v svetu, v Sloveniji pa bi potrebovali več fleksibilnosti.

V iskanju novih in dobrih praks
Kot je v uvodnem nagovoru dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko, se ji zdi pomembno, da se v Sloveniji predstavijo uspešne filmske industrije, saj se je tudi slovenska v zadnjih letih okrepila. Da bi lahko bila konkurenčna, pa bi potrebovala tudi pomoč in posluh zakonodajalca. Po njenih besedah je bil posvet eden v nizu takšnih dogodkov, ne samo na področju filma, s katerimi želijo spoznati dobre prakse in najti tudi nove.

Direktorica SFC-ja Nataša Bučar je predstavila trenutno stanje na področju filma v Sloveniji, tako glede zakonodaje kot financiranja. Spomnila je na vidne dosežke v zadnjem obdobju, kot sta cezar in nagrada Evropske filmske akademije za kratki film Babičino seksualno življenje Urške Djukić.

"Potrebno je več fleksibilnosti in posodobljena zakonodaja"
Kot je povedala, država prek SFC-ja financira praktično vsa področja filma, s prihodnjim letom predvidoma tudi TV-serije, vendar podpora države že več kot deset let ni več naložba, temveč subvencija. Ker se sektor hitro razvija, bi po njenem mnenju potrebovali več fleksibilnosti in prostora ter posodobljeno zakonodajo. Ob tem je omenila še primerjalno študijo držav iz lanskega leta, ki je za Slovenijo pokazala preveliko vključenost oblasti ter premalo usklajevanja na odločevalski in upravljavski ravni pri zagotavljanju podpornih sistemov.

Obvezni delež pri vseh TV-ponudnikih
Olivier Henrard s francoskega Nacionalnega centra za kinematografijo in animacijo je predstavil, kako je s filmom urejeno v Franciji. Kot pravi, si vrsto let prizadevajo ohranjati sredstva v industriji in za ustvarjalce, kar dosegajo na način dajatve in obveznega deleža pri vseh TV-ponudnikih, ki so prisotni v Franciji, v zadnjem času pa so vključili še ponudnike pretočnih storitev. Od države ne dobijo ničesar. Po podatkih iz lanskega julija je Francija na tretjem mestu po številu filmov in TV filmov na mednarodnih platformah videa na daljavo.

Vključevanje platform za pretočne vsebine
Julie-Jeanne Regnault iz Združenja direktorjev Evropskih filmskih agencij v Belgiji, ki združuje 37 članic, Slovenija pa je v njem zelo aktivna, je kot trenutno glavni izziv omenila vključevanje novih platform za pretočne vsebine v financiranje filmskega ekosistema. Dajatve so lahko v obliki davka ali prispevka, druga možnost pa je obvezno neposredno investiranje. Rešitve po Evropi so različne, prav tako različni so odstotkovni deleži in nekatere države jih še zvišujejo.
Hrvaška je po besedah Chrisa Marcicha iz Hrvaškega AV-centra preveč hitela z implementacijo evropske direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, ker bi po njegovi oceni lahko iztržili več, Slovenija pa sistema pri TV in internetnih ponudnikih še ni vzpostavila.

Po besedah predsednika Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev Klemna Dvornika bi bilo trenutno edino možno obvezno neposredno investiranje. Kot so še povedali gosti iz tujine, so pogajanja s ponudniki sicer težka, a ko je stvar v zakonodaji, temu sledijo.