"So pomemben del italijanske zgodovine in jih morajo poznati in razumeti nove generacije," je dodal minister. Kot pravi, je namen muzeja ohranjati spomin na poboje in izseljevanje Italijanov iz nekdanje Jugoslavije po drugi svetovni vojni. Meni, da gre za zgodovinsko priložnost. Cilj muzeja bo "ohranjati in obnavljati spomin na tragedijo Italijanov in vseh žrtev fojb ter eksodusa Istranov, Rečanov in Dalmatincev z njihovih domov".

Sangiuliano meni, da gre za izpolnitev "zgodovinske dolžnosti do istrskih, reških in dalmatinskih Italijanov, ki so doživeli Titovo komunistično diktaturo".

Muzej naj bi dobil prostore v bližini rimskega trga Piazza del Popolo, vlada premierke Giorgie Meloni pa je zanj do vključno leta 2026 predvidela osem milijonov evrov finančnih sredstev. Za njegovo nadaljnje financiranje pa na letni ravni predvideva 50.000 evrov.

Zakon o dnevu spomina na fojbe ne omenja fašizma
Številni politiki iz vladne večine so ob odobritvi predloga izrazili zadoščenje, ki prihaja skoraj 20 let po sprejetju zakona, s katerim je bil ustanovljen dan spomina na fojbe in izseljevanje Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Lani je bila sprejeta tudi novela zakona o dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz nekdanje Jugoslavije po drugi svetovni vojni, po kateri naj bi med mladimi Italijani razširili vedenje o povojnih pobojih in izseljevanju. Kot v zakonu iz leta 2004 tudi novela ne omenja širšega zgodovinskega konteksta, ki je privedel do pobojev in eksodusa. Prav tako ne vključuje omembe fašizma niti Slovencev in Hrvatov.

Ob sprejemanju novele zakona so tedaj Slovenci v Italiji pozvali, naj se ob tem spoštujejo zgodovinske resnice in žrtve fašizma. Opozarjali so na nevarnost in nedopustnost izrabljanja zgodovine v politične namene in na potrebo, da se fojbe obravnavajo v celotnem kontekstu, ki je privedel do pobojev, da se torej ozavešča tudi o predvojnem in medvojnem fašizmu ter nasilju nad slovenskim prebivalstvom, prav tako pa ne izključuje žrtev med Slovenci in Hrvati. Z namenom osvetlitve celotnega zgodovinskega dogajanja in da bi se izognili potvarjanju zgodovine, je bila pred leti organizirana tudi mešana slovensko-italijanska komisija zgodovinarjev o odnosih med državama v obdobju 1880–1956, ki je o svojih izsledkih pripravila tudi poročilo.

Spominski dan vezan predvsem na dogodke po koncu vojne
V Italiji zaznamujejo dan spomina na fojbe, eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije od leta 2005. Zaznamujejo ga 10. februarja, torej v spomin na dan, ko je bila podpisana pariška mirovna pogodba. Ob tem se spominjajo predvsem dogodkov po drugi svetovni vojni, ko so se morali Italijani na tem območju odločiti, ali bodo ostali v Jugoslaviji ali bodo zapustili svoje rodne kraje. Ena osrednjih spominskih slovesnosti 10. februarja vsako leto poteka pri spomeniku žrtvam povojnih pobojev v bližini Bazovice pri Trstu.

V zadnjem času se v Italiji krepijo prizadevanja, da bi bilo zaznamovanje tega dneva še odmevnejše. Tako je italijanska vlada septembra lani z odlokom ustanovila poseben koordinacijski odbor, odgovoren za učinkovito in usklajeno načrtovanje pobud in slovesnosti ob dnevu spomina na fojbe med združenji, državno upravo in akterji civilne družbe.