Skupna sta bila zaveza, da se obmejne tragedije Italije ne sme pozabiti, in poziv k poglobitvi sodelovanja treh držav ob severnem Jadranu.

Če so predstavniki države še lani govorili o "etničnem čiščenju" in "genocidu", so bili letos spravnejši, je za Televizijo Slovenija poročal Janko Petrovec.

Poudarjali so pomen spomina in hkrati pozivali k poglobitvi sodelovanja med Italijo, Slovenijo in Hrvaško.

"Na temelju upoštevanja vrednih, nepristranskih in natančnih raziskav danes vemo, da je po Istri, Dalmaciji in Julijski krajini potekalo kruto preganjanje nezaščitenega italijanskega prebivalstva," je dejal predsednik poslanske zbornice Roberto Fico.

Dodal pa je, da "to ne pomeni, da hočemo kakor koli spregledati ali zmanjšati pomen iztirjene politike prisilne italijanizacije slovanskega prebivalstva, ki jo je vodil fašizem, ter kriminalne krvoločnosti, ki je zaznamovala vedenje nacifašističnih sil v Jugoslaviji".

Pri optantskih organizacijah opozarjajo, da Italija še vedno ni poravnala dolgov do njih. Zgodovina vzhodne meje naj dobi prostor v muzeju nacionalne zgodovine v Rimu, zahtevajo tudi posthumni odvzem italijanskih odlikovanj Josipu Brozu - Titu.

"Po našem mnenju je čas, da predlagamo oblikovanje novih mešanih zgodovinskih skupin, tako italijansko-slovenskih kot italijansko-hrvaških, in to po dvajsetih letih od prejšnje, samo italijansko-slovenske," je dejal predsednik združenja izseljencev FederEsuli Giuseppe de Vergottini.

Predsednik republike Sergio Mattarella v svoji poslanici priznava, da "strahota fojb" še danes trka na vest Italije, ki jih je prepozno priznala. Toda hkrati poudarja pomen julijskega spravnega dejanja v Trstu in skupne evropske kulturne prestolnice obeh Goric. Verjame, da bo Sloveniji, Hrvaški in Italiji uspelo "za vedno preseči najbolj tragične strani preteklosti in si odpreti pot skupne prihodnosti", do katere imajo pravico mladi vseh treh držav.

Pahor z veseljem sprejel izjavo Mattarelle "v duhu lanske slovesnosti v Bazovici"

"Vsaka skupnost ohranja spomin na najtežje preizkušnje in na svoja lastna zgodovinska prepričanja. In iz vzajemnega spoštovanja vznikne dialog in prijateljstvo med ljudmi in med kulturami. Gre za vrednote, ki sva jih hotela posebej poudariti s predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem, ki se mu še enkrat zahvaljujem za srečanje in skupne pobude iz lanskega julija, ko sva podpisala spomenico o soglasju o vrnitvi Narodnega doma slovenski manjšini v Italiji," je še dejal italijanski predsednik.

Predsednik Slovenije Borut Pahor je z zadovoljstvom sprejel njegovo izjavo, posvečeno dnevu spomina, ki poteka "v duhu slovesnosti sredi preteklega leta v Bazovici in Trstu", so sporočili z urada predsednika. Dodali so, da je "z redkimi izjemami, ki jih je še vedno treba opaziti in se nanje odzvati, v tem duhu govorila tudi večina visokih predstavnikov italijanske oblasti".