Sorodna novica Stanovanje v velikosti dveh parkirnih mest v centru Ljubljane (ki ima prav vse)

Novi dom, pritlično stanovanje v hiši dvojčka na Koleziji, deluje kot povečana različica njunega prejšnjega, le 25 kvadratnih metrov velikega stanovanja v središču Ljubljane, ki ga je prav tako zasnoval Aleksander. Na steni znova IR-paneli, saj objekt nima centralnega ogrevanja, v omarici v kuhinji bojler. Tudi v spalnici je beli element vgradne omare z odprtimi nišami, v katero se zloži postelja.

"Zdaj je velika 160 krat 200 centimetrov," pove vzneseno Aleksander, različica v manjšem stanovanju je namreč merila 140 krat 200 centimetrov. "Samo zate nisva zložila postelje, da vidiš, kako vse je to videti," nadaljuje in začne pospravljati posteljnino v črni barvi. Tudi rjuhe so črne, kot nekateri drugi poudarki tega monokromatskega stanovanja.

Recimo, kukalo na vratih, pa vse kljuke, kuhinjska pipa in korito, kovinske police, hišni copati in kovinska konstrukcija z razpostavljenimi rastlinami v črnih cvetličnih loncih, seveda. Delovni kotiček ima črn monitor, črno je ohišje računalnika, v črno je odeta nova podoba stola Nika Kralja, ki je bil v prejšnjem stanovanju rjav.

"Kje pa je kuhinjska miza," vprašam, ko se razgledujem po prostoru z dvema belima kavčema in posteljo v ozadju, diagonalno pa ozko kuhinjo. "Tukaj," priskoči Aleksander in dvigne črno poličko, pritrjeno na črno konstrukcijo, v velikosti meter krat meter. "Nekam majhna je," pristavim, ko poskušam vizualizirati štiri krožnike na njej, a mi nikakor ne uspe. "Zato pa jo lahko podaljšamo," nadaljuje arhitekt, sicer asistent na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

Rešitev je na terasi, obdani z zelenjem skritega vrta in visokimi smrekami ter spečo magnolijo, s katere tistega dne kapljajo dežne kaplje. Beli kovinski konzoli, ena daljša in druga nekoliko krajša, imata večnamensko funkcijo.

Poleg prozaičnosti, da sta pač zunanji odlagalni površini, sta lahko tudi mizi za sestanke v poletnih mesecih, "mersko sta zasnovani tako, da ju lahko pristavimo kot podaljšek te črne police in dobimo 3,80 metra dolgo mizo," razlaga Aleksandar, "a to še ni vse," nadaljuje kot vešč prodajalec Top Shopa. "K temu se lahko doda še mizo iz kabineta, ki je prav tako raztegljiva, in dobimo skupno pet metrov površine. Od konzole pa vse do omare!" zaključi zadovoljno. "Dovolj za srednjeveško pojedino," pripomnim.

Ko sem znova v zadregi z vizualiziranjem pet metrov dolge površine, dvajsetih gostov in dveh majhnih kavčev, vprašam: "Kje bi teoretično vsi ti ljudje sedeli?" Na stolih, seveda, črno-belih, seveda, "eni so vrtni plastični, drugi zložljivi in jih imava v kleti."

Aleksandra in Aleksander pravita, da sta izjemno družaben par, ki rad organizira druženja s prijatelji in skupne oglede filmov, prireja zabave, pa tudi predavanja.

Ob vselitvi sta predstavila tudi svojo prvo razstavo črno-belih fotografij, ki so ujele proces prenove stanovanja. "Seveda sem imel pri tem kuratorja, fotografa Maria Zupanova in Roka Mara, saj sem posnel več kot sto fotografij. Ideja je, da bi imela enkrat na leto razstave. Tudi ti lahko kaj prineseš," me nagovori.

Ker svojega življenja ne želita omejevati z omejitvami prostora, v katerem živita, se je Aleksander tudi tokrat pragmatično zatekel k večfunkcionalni zasnovi.

Dnevna soba se lahko zastre z zaveso, s čimer se v ozadju ustvari ločen spalni del. Poleg že omenjene srednjeveške pojedine z osrednjo mizo, je dnevni prostor s projektorjem lahko tudi kinoprizorišče.

Pri izboru sedišč sta izbrala takšnega, da se kavča lahko spremenita v dve ločeni ležišči, še tretje je v kabinetu oziroma v sobi za goste. Črni kovinski regal je hkrati miniaturna jedilna površina, delovni prostor, prostor za rože in izpostavo Aleksandru tako ljube zbirke alkoholnih pijač – in da, kraljice prejšnjega stanovanja, zelene rastline v belem cvetličnem loncu, nista pozabila in sta jo prinesla s seboj.

A za današnjo podobo stanovanja je bila potrebna korenita tlorisna intervencija z rušitvijo vmesne predelne stene med spalnico in dnevnim prostorom, med hodnikom in utilitijem ter med utilitijem in kopalnico.

Kuhinja je namreč umeščena tik ob vstop v stanovanje (kjer sta bila prej hodnik in utiliti), tako da je zdaj omogočena njena komunikacija z bivalnim delom. V sobi, kjer je bila prej kuhinja, je kabinet z mizo in kavčem/ležiščem.

Kuhinjski del pa je pridobil prostor tudi z zmanjšanjem kopalnice, s čimer je Aleksander pridobil prostor za t. i. infrastrukturni stolp, v katerem sta hladilnik in bojler. Na rob kuhinje je nekoliko nekonvencionalno umestil garderobno omaro za obleke in plašče, ob tem poudari, da so bili posegi izvedeni le na nenosilnih stenah.

"Če imaš majhno stanovanji, moraš interier izdelati po meri," je prepričan Aleksander, "da stvari sploh gredo noter". Ob tem je pomembno tudi to, da so posamezni elementi zložljivi, kot so v tem primeru postelja, jedilna mizica in nadomestna ležišča. "In seveda, kar se da, naredi sam," pravi sogovornik, ki je njemu ljubi stol 4455 Nika Kralja s pomočjo prijatelja sam prebarval na črno. Tudi kovinske police v kuhinji je izdelal sam. Regale v kopalnici je kupil "po dostopni ceni v nižjecenovni trgovini", s pomočjo prijatelja je sodeloval tudi pri izdelavi bele kovinske konzole na terasi in črnega kovinska regala v dnevnem prostoru.

Ob tem je izčiščenost prostora dosegel z dvema preprostima prijemoma: po meri krojeno opremo in barvnim izborom. Stanovanje je kljub svoji majhnosti prostorno in izčiščeno, akcenti črne mu dajejo globino in povezovalno noto. "Sledil sem načelu cenovne praktičnosti, kar pomeni, da ne izbiramo izstopajočih znamk ali oblik, temveč sledimo barvni zasnovi."

Edini element barve v njunem stanovanju, poleg nizke mizice s pisanim podnožjem v dnevni sobi, so tako "ljudje, k prinesejo barve s seboj, s svojimi oblekami, knjigami, začimbami in drugimi bolj ali manj naključnimi življenjskimi podrobnostmi," sta prepričana Aleksandra in Aleksander.