"Obrazložitev, ki temelji na ugotovitvah, da posameznik v zadnjem letu bistveni del svojega ustvarjalnega časa posveča dejavnostim, ki niso povezane z izkazovanjem usposobljenosti za opravljanje kulturne dejavnosti, se nam zdi v neskladju z dejstvi: v letu 2020, ko je bila veliki večini glasbenikov onemogočena možnost delovanja vse od začetka marca pa do konca leta, je Zlatko izdal album in po naših podatkih izvedel vsaj dva predstavitvena koncerta," so zapisali v SGS-ju.

Kakšne so trenutno prioritete?
Posledično so izrazili nestrinjanje s pravnoformalno utemeljitvijo odločbe, ki "postavlja pod vprašaj odnos ministrstva za kulturo tako do konsenza glede kriterijev za presojo upravičenosti posameznika do statusa kulturnika kot do lastnih prioritet pri urejanju pereče problematike na področju kulture".

V SGS-ju menijo, da je treba ugotavljanje in sankcioniranje kaznivih dejanj prepustiti za to pristojnim organom, od raperjevih osebnih udejstvovanj na področju političnega aktivizma pa se distancirajo.

Korak pritožbe ni mogoč, mogoča pa je pot na upravno sodišče
Profesorica na Fakulteti za družbene vede (FDV) Barbara Rajgelj je pojasnila, da pritožbe na izbris ni, a je dovoljen upravni spor. "To je na neki način logično, ker je pritožba v upravnem postopku vedno znotraj izvršilne veje oblasti, a če je odločitev že v izhodišču pooblaščen sprejeti najvišji predstavnik nekega organa, v tem primeru minister, bi se zastavilo vprašanje, kdo naj odloča o njegovi pritožbi," je zapisala. Po njenem mnenju je najbrž bolj smiselno, da se ta korak preskoči in se gre takoj na upravno sodišče.

V SGS-ju so medtem izrazili še pričakovanje, da se bo ministrstvo "z enako vnemo", kot se je lotilo postopka Zlatkovega izbrisa, lotilo tudi odprave stanja na področju financiranja slovenskega filma ter reševanja tekočih vlog za vpis v razvid samozaposlenih in pravico do plačila prispevka.

Sorodna novica Poslanci opozarjajo na stisko samozaposlenih v kulturi. Simoniti: Minister lahko odloča sam.

Živa produkcija na robu preživetja
Pričakujejo tudi, da "vsaj s podobno hitrostjo in vnemo, kot spreminja ustanovne akte največjih kulturnih institucij", izpelje tudi razpisne postopke tekočih projektnih in programskih razpisov, razmišlja o dodatnih spodbudah, ki bi pomagale, da živa scena preživi, ter da v naslednjih letih kakšen evro, namenjen v obnove zidov, preusmeri v živo produkcijo. "Zidovi bodo po vsej verjetnosti lahko počakali še kakšno leto, živa produkcija pa je in bo v naslednjem obdobju na robu preživetja," so prepričani v SGS-ju.

Pri načrtovanju tovrstnih ukrepov so izrazili pripravljenost za sodelovanje, ker ocenjujejo, da bi ministrstvo kot krovna organizacija na področju kulture "namesto dejanj, ki družbo polarizirajo in vnašajo razdor", moralo delovati konstruktivno in predstaviti kratkoročni načrt in dolgoročno strategijo, kako reševati akutno stanje.

Glasbena ustvarjalnost med tistim, ki najbolj trpijo
"Področje glasbene ustvarjalnosti je bilo med prvimi, ki jih je epidemija covida-19 drastično prizadela, in bo področje, katere delovanje se bo nazadnje vzpostavilo in normaliziralo. Temeljni dohodek rešuje zgolj trenutno krizo, katere posledice se bodo čutile še dolgo časa. Ljudje bodo previdni pri obiskovanju kulturnih prireditev, koncertov itd. Treba je razmišljati o dolgoročnem strateškem vlaganju v domačo produkcijo, v povezavi s filmsko in televizijsko industrijo," so še zapisali v SGS-ju.