Vladar Sekenenre Tao II je na prestolu sedel približno 1600 let pred našim štetjem. Novodobnim zgodovinarjem je znan po tem, da je svojo vojsko popeljal nad Hikse, ljudstvo azijskega izvora, ki se je naselilo v vzhodni delti Nila.

"Mučenik v imenu združitve Egipta"
Sekenenre je vladal južnemu Egiptu in Hiksom, ki so se naselili na severu, sprva celo plačeval davke. Upor proti prišlekom je zanetil ukaz, da morajo izsušiti bazen v svetem mestu Tebe (zgodovinska dokumentacija priča, da naj bi se vladar Hiksov Apophis pritožil, da mu smrčanje nilskih konjev krati spanec).

Kralj Sekenenre in njegov starejši sin osvoboditve Egipta nista dočakala, je pa njuno delo dokončal faraonov drugi sin, Amozis I., ki je deželo ob Nilu spet združil pod centralno oblastjo. "Postal je mučenik v imenu ponovne združitve Egipta," je zapisano v novem poročilu o Sekenenrejevi smrti.

Mumijo so arheologi že leta 1881 odkopali v pogrebnem kompleksu Deir-al Bahari in jo prvič preučili pet let pozneje. Že takrat so opazili, da je bila mumija v slabšem stanju od ostalih in ugibali, ali je bilo treba tega vladarja morda balzamirati na hitro.

Mumificirano truplo so pod rentgenom pregledali v šestdesetih letih 20. stoletja: izkazalo se je, da ima na lobanji poškodbe, ki so jih sicer svečeniki vešče zakrili, a so vseeno pomagale stroki postaviti hipotezo, da je kralj ali padel v bitki ali pa je bil umorjen.

Pregled z računalniško tomografijo in 3D maketa sta zdaj pokazala, da je bil kralj ubit v "usmrtitveni ceremoniji" potem, ko je na bojnem polju padel v ujetništvo. Na Ministrstvu za antikvitete so v poročilo zapisali, da je tomografija "razkrila podrobnosti poškodbe glave, ki jih je vešče skril postopek balzamiranja". Obliko poškodbe so arheologi primerjali z različnimi oblikami orožja hiksov, ki jih hrani muzej v Kairu. Med svojimi eksponati imajo med drugim sekirom kopje in več oblik bodal.

Mumijine "deformirane roke nakazujejo, da so Sekenenreja morda ujeli na bojnem polju in mu roke zvezali za hrbtom, kar je tudi preprečilo, da bi se branil pred silovitim udarcem v glavo, ki je sledil," ugotavljata radiolog z Univerze v Kairu Sahar Salim in arheolog Zahi Havass. Svojo študijo sta objavila v reviji Frontiers of Medicine. Iz nje izvemo še, da je analiza kosti pokazala, da je bil faraon v času smrti star približno 40 let.