"Ob rojstvu so vsi ljudje enaki in vsem je Stvarnik podaril nekatere neodtuljive pravice, med katerimi so pravica do življenja, svobode in sreče. Da bi si zagotovili te pravice, ljudje ustanovijo vlade, katerih opolnomočenja izvirajo iz privolitve ljudi, ki jim vladajo." To je le ena od idej, zapisanih v Ameriški deklaraciji neodvisnosti, sprejeti 4. julija 1776; to je v besedilu, ki je na ameriški celini kodificiral nekatere ključne uvide politične filozofije, povezane z razsvetljensko doktrino. Navezava na razsvetljenstvo ni naključna, saj je bil glavni avtor besedila tega dokumenta, ki ga je podpisalo 13 britanskih severnoameriških kolonij, Thomas Jefferson, odkriti zagovornik razsvetljenskih načel. O njih je rad razglabljal tudi z nekaterimi 'arhitekti' francoske revolucije, s katerimi se je srečeval med svojim mandatom ameriškega veleposlanika v Franciji.
56 podpisnikov, odsotnih iz Dunlapove izdajePodobno revolucionarna kot francoska vstaja proti kralju je bila tudi ameriška odcepitev od Velike Britanije. Tudi zaradi drznosti dokumenta njegova prva izdaja ni navajala imen 56 podpisnikov, delegatov 'prevratniških' kolonij in predsednika njihovega kongresa Johna Hancocka. Ta prva izdaja je bila tako imenovana Dunlapova izdaja, iz katere izvira tudi na novo odkrita kopija. Javnost je tako šele 18. januarja 1777 oziroma takrat, ko je kongres odločil glede izdaje avtentične različice dokumenta, izvedela, kdo je podpisal deklaracijo. Tudi zaradi te 'pomanjkljivosti' je Dunlapova izdaja tako posebna, še bolj posebna pa je zaradi svoje redkosti. Zgodovinarji domnevajo, da ni bilo natisnjenih več kot 200 izvodov, danes pa je znanih manj kot 30 še ohranjenih izvodov. Temu primerna je tudi cena teh dokumentov. Leta 2000 je tako eden izmed Dunlapovoih tiskov na dražbi dosegel 8,24 milijona ameriških dolarjev oziroma skoraj 6 milijonov evrov.
V britanskem arhivu skušajo ta čas razvozlati skrivnost, kako se je dokument znašel v njihovih prostorih oziroma zakaj je sploh na Otoku. Kot pravi predstavnica arhiva Frances McDarby, je mogoče, da je v viharnem času ob osamosvajanju Združenih držav Amerike britanska vojaška ladja zasegla in pregledala eno izmed ameriških ladij in zasegla 'sporni' dokument.
Monarh dejansko v vojni s kolonijami
Jefferson in njegovi somišljeniki so se želeli izogniti vojni z Veliko Britanijo. Jefferson se je tako v besedilih, v katerih je utemeljeval nujnost in upravičenost deklaracije, skliceval tudi na podoben angleški dokument, in sicer na Angleško deklaracijo pravic (English Bill of Rights), s katero je britanski parlament zapečatil 'odslovitev' kralja Jakoba II. in si zagotovil več pravic v odnosu do monarha. Jefferson je predvsem skušal dokazati, da britanski monarh deluje na način, ki namiguje na to, da je ameriškim kolonijam sovražen, da je z njimi pravzaprav v vojni, te pa zato tako ne morejo več biti pravno vezane na Britanijo. Omenimo še dva vira vsebine členov Deklaracije neodvisnosti; to sta preambula Ustave kolonije Virginije, katere avtor je bil sicer Jefferson sam, in virginijska deklaracija pravic, ki jo je napisal George Mason.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje