Bizjak Mlakarjeva je ob tem poudarila, da mora kultura postati blagovna znamka Slovenije, kar bo tudi eden izmed njenih ciljev vodenja ministrstva. Kot je med drugim dejala članom odbora, se bo treba zavedati, da je vložek v kulturo investicija, in ne strošek, kulturo pa pojmuje kot proces in vrednosti sistem, ki zagotavlja obstoj naroda.

Po njenem mnenju je kultura obraz nacije, saj ji daje identiteto. V zgodovini je bila kultura združevalna sila slovenskega naroda, danes ima tudi vlogo pri razvoju inovativne družbe, prispeva k učinkovitosti in rasti demokracije. Posebej je opozorila na slovenski jezik. Ministrstvo bo po njenih zagotovilih med drugim podpiralo uveljavljanje in razvoj slovenščine ter dvignilo raven funkcionalne in digitalne pismenosti.

Ključna naloga: trajni dialog med vsemi deležniki v kulturi
V svoji predstavitvi je kot svojo najpomembnejšo nalogo izpostavila trajni dialog med vsemi deležniki na področju kulture. Ker so se v zadnjih letih močno znižala sredstva za kulturo, po njenih besedah bistveno več kot v preostalih resorjih, bo po njenem prepričanju treba tudi preveriti stanje ogroženosti javnega interesa na področju kulture in zagotoviti, da zaradi varčevanja ne bo bistvenega zmanjšanja obsega in dostopnosti do javnih vsebin.

V svojem nastopu je navedla, da podatki kažejo, da ima neustrezna obravnava kulture negativne posledice tudi na gospodarski potencial. Sama vidi veliko možnost za gospodarski razvoj v kreativnih industrijah, kar bo ministrstvo po njenih napovedih spodbujalo v povezovanju z drugimi resorji. Poudarila je tudi nujnost povezovanja kulture s turizmom, pri čemer pa se je treba nasloniti na uveljavljene ustvarjalce, lastne blagovne znamke in tradicionalne obrti.

Med drugim je napovedala postopne spremembe krovnega zakona v kulturi in odpravo administrativnih ovir, ki bi pripomogle k izboljšanju položaja samozaposlenih in nezaposlenih ustvarjalcev ter jih vključile v delo javnih zavodov. Kot ključni dejavnik uspešne porabe javnih sredstev je izpostavila medsektorsko delovanje in povezovanje z ustvarjalci. "Kulturna politika mora torej postati del drugih politik, da bi dosegli učinkovitejše koriščenje javnih sredstev," je poudarila Bizjak Mlakarjeva.

Napoveduje se ustanovitev nacionalnega odbora za kulturnoumetnostno vzgojo
Napovedala je tudi ustanovitev nacionalnega odbora za kulturnoumetnostno vzgojo, podporo programom za medgeneracijsko povezovanje v kulturi in za dvig bralnih navad ter pripravo strategije varstva kulturne dediščine. Večja investicija bo po njenih trditvah izgradnja nove Narodne in univerzitetne knjižnice.

Na področju medijev je omenila pripravo strategije za obdobje 2015-2020, na njeni podlagi pa pripravo nacionalne strategije, ki bo "potrebna, če bomo želeli spremeniti medijsko zakonodajo". Pri nacionalni medijski hiši bo po njenem mnenju "treba pogledati, ali je v zadovoljivi meri uresničen javni interes, ki ga pričakujemo, da ga bo uresničevala".