Tako želijo spodbujati zanimanje javnosti za zaščito kulturne dediščine. V okviru projekta so spremljali tudi več spomenikov po Sloveniji.

Projekt, ki se je končal junija, je vodil Zavod za varstvo kulturne dediščine, kot partnerja pa sta sodelovala tudi raziskovalni inštitut InnoRenew CoE in Zavod za gradbeništvo, projekt pa je financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, so zapisali v centru odličnosti InnoRenew CoE.

Zbirka podatkov bo namenjena raziskovalcem
Posebna tabla, ki so jo postavili poleg Tartinijevega spomenika, bo spodbujala obiskovalce k deljenju fotografij spomenika na namensko razviti spletni strani. Zbirka podatkov bo služila raziskovalcem, ki se ukvarjajo s procesi obrabe in korozije bronastih spomenikov, obiskovalci pa si bodo zagotovili dostop do ogleda serije izobraževalnih videoposnetkov v treh jezikih.

Sorodna novica V Piranu bodo ob 250-letnici smrti maestra Tartinija skozi vse leto nizali kreativne perlice

Kot je pojasnila raziskovalka izolskega centra odličnosti Ana Slavec, "je bila želja raziskovalcev ta, da bi pridobili veliko zbirko fotografij bronastih spomenikov, obenem pa so na ta način zasledovali enega od ciljev projekta, torej vključevanje javnosti, ki se pri sodelovanju tudi nauči nečesa novega."

Vključena še Prešernov spomenik in Marijin steber
Poleg Tartinijevega spomenika so v projekt vključili še Prešernov spomenik in Marijin steber v Ljubljani ter Spomenik štirim srčnim možem v Bohinju, za postavitev table v Piranu pa so se odločili, ker bi bilo drugje več omejitev v smislu pridobivanja dovoljenj, v primeru Bohinja pa je obisk omejen predvsem na poletje.

Raziskovalci pri projektu so s sklopi senzorjev spremljali omenjene štiri bronaste spomenike z namenom boljšega razumevanja korozije bronastih spomenikov, ki so izpostavljeni zunanjim vremenskim razmeram.

Specifična za Tartinijev spomenik je sol, ki prispeva h koroziji
"Ob popolnoma enakem pristopu so opazili razlike, ki so odvisne od okolja, v primeru Ljubljane je bil tako večji vpliv onesnaženja z žveplom, specifična za Tartinijev spomenik pa je sol, ki prispeva h koroziji," poudarja raziskovalec Zavoda za varstvo kulturne dediščine Janez Kosel.

V torek so predstavili tudi raziskovalno opremo, ki so jo raziskovalci InnoRenew CoE uporabljali v okviru projekta. S senzorji, ki uporabljajo infrardeče žarke, tako lahko hitro in neinvazivno dobijo vpogled v kemično sestavo predmetov, kar je še posebej pomembno pri objektih kulturne dediščine.

Sorodna novica Tartinijeva hiša je prenovljena, glasbenikova violina je dobila svoj prostor

Patina, ki bo najprimernejša za bronaste kipe
V sklopu projekta so različne vzorce brona prekrili z različnimi patinami, ki so bile nato v različnih krajih izpostavljene različnim vplivom. Na ta način želijo razviti patino, ki bo najprimernejša za bronaste kipe v različnih okoljih.

Ob koncu projekta so želeli pokazati, "da imajo ogromno znanja in opreme, ki lahko dobita tudi druge aplikacije," poudarja direktorica InnoRenew CoE Andreja Kutnar.

Kot še pravi, se zaveda pomena kulturne dediščine v Piranu in širše v obalnem pasu ter skrbi zanjo. Zato je vprašala, zakaj ne bi uporabili znanja, ki je "doma" na Univerzi na Primorskem in v centru odličnosti.

Piranski župan Đenio Zadković je ob predstavitvi povedal, da je ponosen, da je predstavitev projekta potekala v Piranu. Spomnil je tudi, da je v Piranu še veliko bronastih kipov, zaradi česar je projekt pomemben tudi zanje.