Oglas
Tako kot ima pri nas dolgo zgodovino samo čebelarstvo, ima dolgo zgodovino tudi pripravljanje razstav o tej dejavnosti. Tako je ob razstavi, ki jo je odprla njena avtorica Ida Gnilšak - pri pripravi je sicer sodelovala še Ivica Križ - zapisala, da so čebelarji na Gorenjskem že v drugem letu delovanja svojega društva pripravili odmevno razstavo in jo sklenili z odkritjem spominske plošče Antonu Janši. Janša (1734-1773) velja za 'najslavnejšega gorenjskega čebelarja', njegov sloves pa je segel tudi onkraj meja slovenskih dežel. Tako je avtorja dveh knjig o čebelarjenju, v katerih je predstavil tudi nekaj ugotovitev iz biologije čebel, cesarica Marija Terezija z dekretom nastavila za učitelja čebelarstva na čebelarski šoli na Dunaju.
Čebelarske osebnosti Gorenjske in Dolenjske
Ko govorimo o razvoju čebelarstva na Gorenjskem, moramo omeniti vsaj še Mihaela Ambrožiča (1846-1904), ki je bil eden prvih izvoznikov čebeljih družin, in Jana Strgarja (1881-1955), ki se je prav tako ukvarjal z izvorom čebel in v ta namen je tudi načrtno vzgajal matice. Tudi Dolenjski čebelarji imajo svoje vzorne like. Čebelarstvo na Dolenjskem je tako bistveno zaznamoval duhovnik Peter Pavel Glavar, ki se je leta 1766 preselil v bližino Mirne in ki si je v drugi polovici 18. stoletja prizadeval za izobraževanje čebelarjev, pridobival pa je tudi podpore za razvoj čebelarske dejavnosti. To je bilo na Dolenjskem treba razvijati veliko bolj skrbno kot na Gorenjskem, saj - to je opazil že Glavar - je bilo na Dolenjskem predvsem zaradi morjenja čebel v jeseni na paši komaj desetino toliko čebel kot na Gorenjskem.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje