Razstava, ki jo v Galeriji Vžigalica odpirajo drevi ob 19. uri, bo na ogled do 11. maja. Gre za prilagoditev umetničine samostojne razstave v Galeriji sodobne umetnosti v Celju.

Keiko Miyazaki je razstavo Ljubezen ne plačuje najemnine naslovila po osrednji umetnini, ki je istočasno streznitveni klic partnerju v finančni stiski. Animacija prikazuje par z nakupovalnima vrečkama na glavah, ki je ujet v neskončnem poganjanju kolesa za glodavce, sestavljenega iz položnic.

"Težava z revščino je, da zasede ves tvoj čas"
Na temo diktata finančnih in vsakodnevnih obveznosti umetnica predstavlja umetnine, ki prikazujejo začarani krog kroničnega pomanjkanja denarja in časa ter posledične izčrpanosti zaradi dela. Umetnica s svojimi deli opozarja na eksistenčno negotovost in časovno stisko mlajših generacij. V napovedi razstave je uporabljen tudi citat slikarja Willema de Kooninga: "Težava z revščino je, da zasede ves tvoj čas."

Bežnosti mladosti in sodobne družbene norme
Vrzel med željami in ekonomsko realnostjo zaznamuje tudi poudarek razstave glede zavedanja o bežnosti mladosti v kontekstu sodobnih družbenih norm, ki so povezane s staranjem. Ob poslušanju Ravelovega Bolera je mogoče spremljati dialog umetnice s svojo materjo o njeni mladosti, staranju in odnosu z možem v zakonu, ki je bil rezultat dogovorjene poroke. Z njunim pogovorom so na razstavi podana pričakovanja materine generacije, ki se po mnenju umetnice ne prilagaja sodobnemu času.

Postavitev zaokroža instalacija, ki prikazuje neizprosnost in neizogibnost staranja. Medtem ko iz peščene ure brez dna na tla galerije polzi pesek – kar simbolno nakazuje odtekanje življenja – prostor napolnjujejo podobe starajočih se teles in obrazov. Poleg staranja prebivalstva kot ene od najaktualnejših družbenopolitičnih tem se umetnica loteva tudi rastočega trenda starizma, še piše v napovedi razstave, ki jo kurira Jani Pirnat.

V Celju živeča Keiko Miyazaki (1978, Ehime na Japonskem) je diplomirala in nato še magistrirala iz umetnosti na Northumbria University v Angliji. Specializacijo je nadaljevala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) ter na krakovski Akademiji umetnosti Jan Matejko. Pri svojem delu uporablja različne oblike umetnosti, kot so instalacije, slike, animacije, performansi in videom. Deluje v umetniških kolektivih in redno sodeluje z umetniki Ivo Tratnik, Andrejo Džakušič in Simonom Macuhom. Za svoje delo je prejela več nagrad, za sabo ima razstave tako v Sloveniji kot v tujini.