Foto: Mladinska knjiga
Foto: Mladinska knjiga

O dobitniku Jermanove nagrade je odločila strokovna komisija pri Društvu slovenskih književnih prevajalcev v sestavi: Štefan Vevar (predsednik), Vasja Bratina, Saša Jerele, Suzana Koncut in Maja Šučur.

Kot so zapisali v utemeljitvi nagrade, se je moral Tomo Virk kot prevajalec v slogovnem pogledu spoprijeti z značilno grozdasto strukturo nemških stavkov in jih preodeti v slovensko zgradbo, tako da ta v slogovnem pogledu ne bi spominjala na svoj nemški izvor.

Pregled preteklih Jermanovih nagrajencev si lahko ogledate TUKAJ.

"To mu je tudi v celoti uspelo, saj deluje njegov Janke v slovenščini avtentično in odlično komunicira. Prevajalec je pokazal, da ima elemente razgradnje nemške strukture in njene preobrazbe v slovensko v malem prstu."

Določeni termini v slovenščini do zdaj sploh niso obstajali

Tomo Virk se je pri prevajanju spopadal z nekaterimi zagatami in dilemami, ki so bile predvsem terminološke. Pri prevodu se je poskušal držati ustaljenih izrazov in je zelo redko posegel po čem novem, čeprav se občasno temu ni mogel izogniti. V tem primeru je z opombami opozoril, kateri pojem je bil zapisan v izvirniku.

Letošnji prejemnik Jermanove nagrade za vrhunski prevod družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino je Tomo Virk. Foto: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Letošnji prejemnik Jermanove nagrade za vrhunski prevod družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino je Tomo Virk. Foto: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Avtor Wolfgang Janke v knjigi Trojna dovršitev nemškega idealizma: Schelling, Hegel in Fichtejev obravnava tri klasike nemškega idealizma, njihova dela so že prevedena v slovenščino, za vsakega posebej pa je njegova filozofska terminologija že ustaljena in premišljena.

Fichtejeva filozofija javnosti manj poznana

"Drugi problem pa je bil ta, da je teža te knjige na pozni Fichtejevi filozofiji, ki je pa izjemno slabo poznana. In to je ena od Jankejevih knjig, čeprav je novejšega datuma, ki nam šele v podrobnosti razkriva to filozofijo. Fichte v svoji pozni filozofiji uporablja povsem nove izraze, filozofske, razume jih filozofsko, a to so neologizmi," je pojasnil Virk.

Po njegovih besedah ta Fichtejeva filozofija tudi širše ni bila poznana in obravnavana, zato v slovenščini termini sploh še ne obstajajo: "Treba je bilo podati predloge oziroma najti termine za Fichtejeve izraze, kar pa spet ni bilo tako zelo lahko, ker ta njegova pozna filozofija, ne samo da ni poznana, ampak je tudi zelo fragmentarna in izjemno težko razumljiva."

Kot je še dodal Virk, je marsikje zasledil, tudi v spremni besedi Gorazda Kocijančiča, da so omenjeni avtorji eni najtežje prevedljivih filozofskih piscev v zgodovini filozofije. "In če želiš podati neki novi terminološki predlog, moraš, ker gre za novo besedo, za čisti neologizem, to filozofijo vsaj nekako poskušati razumeti. Tako da ni šlo samo za prestavljanje iz enega jezika v drugega, ampak sem največ časa posvetil študiji teh del, o katerih govori knjiga."