Na dogodku v organizaciji Slovenskega centra PEN in Goriške knjižnice Franceta Bevka so sodelovali književnica Marija Mercina, zgodovinar in poznavalec zgodovine slovenskega PEN-a Ivan Vogrič ter predsednik PEN-ovega centra v Trstu Antonio Della Rocca. Pogovor je povezovala književnica Tanja Tuma, sicer tudi predsednica Slovenskega centra PEN.

5. oktobra 1921 so na pobudo angleške pesnice Amy Catherine Dawson Scott v Londonu ustanovili prvi PEN klub. Ustanovili so ga najvidnejši angleški književniki tedanjega časa, kot so John Galsworthy, Joseph Conrad in Bernard Shaw, kaj kmalu se je razširil tudi v druge države po svetu.

Sorodna novica V PEN-u kritični do slovenske zunanje politike, ki "se je postavila na močnejšo stran v spopadu"

Oton Župančič – prvi predsednik Slovenskega PEN-a
Zgolj pet let za mednarodnim je bil ustanovljen tudi Slovenski PEN, kot prvi mu je predsedoval Oton Župančič. Skozi zgodovino se je Slovenski PEN zavzel za številne književnike, ki so jih oblasti preganjale. Med drugim je pred drugo svetovno vojno uspešno posredoval v obrambo preganjanih primorskih pisateljev. Bil je tudi med pobudniki prve mednarodne obsodbe fašizma in nacizma na kongresu v Dubrovniku leta 1933. Na četrtkovi okrogli mizi so sodelujoči spregovorili tudi o pomoči pisateljema Cirilu Kosmaču in Francetu Bevku.

Že več kot pol stoletja na Bledu potekajo mednarodna srečanja pisateljev v organizaciji Slovenskega PEN-a. Na Bledu pa domuje tudi eden od mednarodnih odborov, imenovan Pisatelji za mir, ki so ga na pobudo Miloša Mikelna ustanovili leta 1984. V času vojne na Balkanu je odboru predsedoval Boris A. Novak, ki je sprožil veliko humanitarno akcijo za pomoč sarajevskim pisateljem.

Sorodna novica Evropska prestolnica kulture 2025 bo Nova Gorica z Gorico

Aktualnost čezmejnega sodelovanja
Tokrat je skrb usmerjena k pobudam za sodelovanje na čezmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tudi ob prihajajoči Evropski prestolnici kulture (EPK) leta 2025 v obeh Goricah. Predsednica Tanja Tuma je obenem spregovorila o tem, da bo treba vrste slovenskega centra PEN pomladiti tako, da bodo vrata odprta tudi za mlade literate. "Ko o tem razmišljamo, je seveda pomembno, kaj bo s PEN-om v prihodnje. Kot so moji sogovorniki tudi omenili, je njegova prihodnost nedvomno v sožitju različnih idej, v sobivanju različnih duš, predvsem pa v mladih," je dejala.

Nosilci drugačnega odnosa do okolja in družbe
Kot je še spomnila, je Slovenski PEN nekoč že imel sekcijo mladi PEN – to so bili liberalni, komunistični razumniki in pisatelji. "Danes ne bomo gledali toliko ideološko, pomembneje je, da so mladi tisti, ki bodo prinesli sveže ideje, drugačen odnos do našega okolja in do družbe," je dejala Tanja Tuma. In dodala, da bodo obenem morali "postati ne samo zagovorniki svobode govora, umetnosti in umetnin, ampak tudi zagovorniki Zemlje, planeta, da bomo preživeli".