Del tega dragocenega starocerkvenoslovanskega dokumenta iz prve polovice 11. stoletja namreč hrani Narodna univerzitetna knjižnica (NUK). Gre za dokument, ki sodi med najbolj znane in najbolj dragocene na svetu, in hkrati za rokopis, ki je v mnogih pogledih temeljno povezan s slovensko kulturo.

Vir za študij jezika, pisave in kulture
NUK hrani kar 118 od 285 pergamentih listov, ki so nekoč tvorili celoto Supraseljskega kodeksa (Codex Suprasliensis). Uvrstitev rokopisa na Unescov seznam je rezultat usklajenega delovanja vseh treh lastnic rokopisa.

Poleg NUK-a hranita dele tega še Narodna knjižnica v Varšavi (151 listov) in Nacionalna knjižnica v Sankt Peterburgu (16 listov). Kodeks je svojo podobo dobil v 11. stoletju v vzhodni Bolgariji. Najobsežnejši od redkih ohranjenih rokopisov v stari cerkveni slovanščini pa je tudi vir neprecenljive vrednosti za študij jezika, pisave in kulture.

Veliko priznanje za slovensko dediščino
Na njegov pomen nenazadnje opozarja prav njegova umestitev na Unescov seznam Spomin sveta (Memory of the World), kot so sporočili iz NUK-a, pa je to tudi veliko priznanje tako za ustanovo kot tudi za slovensko kulturno dediščino. Supraseljski kodeks bo mogoče pobližje spoznati 3. decembra, ko ga bodo v NUK-u predstavili ob Dnevu odprtih vrat. Takrat pa bo na ogled postavljen tudi izvirnik rokopisa iz 11. stoletja.

M. K.