Knjigo, ki jo bogati več kot 200 fotografij, je napisala velika poznavalka življenja in dela Alme M. Karlin Jerneja Jezernik. Monografija je sestavljena iz devetih poglavij in obsega tri vsebinske dele: življenjsko pot, prevedeno pisanje Karlinove in pričevanja, ki so jih prispevali njeni sodobniki in poznejši spremljevalci "te gospe mnogih talentov".

Urednica Nela Malečkar je knjigo označila kot "majhen premični muzej," saj si je Karlinova vedno želela, da bi bili vsi predmeti, ki jih je prinesla s poti okoli sveta, razstavljeni pod eno muzejsko streho.

Pri tridesetih na pot okoli sveta
Karlinova, ki se je leta 1889 v Celju rodila že priletnim staršem, je bila šibak otrok krhkega zdravja. Ker je oče, zaposlen v avstro-ogrski vojski, pričakoval rojstvo sina, je Almo, sicer z veliko ljubeznijo, vzgojil v trdno, disciplinirano osebo. Ta je, kot je na novinarski predstavitvi povedala Jezernikova, vsakič, ko ni bilo kaj po njeni volji, zagrozila, da bo šla v Ameriko.

Potem, ko je v Londonu diplomirala iz kar osmih jezikov, se je leta 1919 podala na pot okoli sveta. Karlinova si je želela ogledati dežele in njihova ljudstva ter med njimi graditi mostove. Danes si je skorajda nemogoče predstavljati, kje vse je bila Alma M. Karlin med letoma 1919 in 1928. Ves čas sta jo gnali velika trma in želja, da se preživlja sama in tako ohranja svojo neodvisnost.

Sodelavka 23 tujih časopisov
Obiske kontinentov je vedno opisovala kot preplet velike naklonjenosti in tudi temnejših plati. Prav nič se ni denimo navduševala nad ameriško demokracijo, ki zveni kot "money, money, money", popolnoma druge zgodbe so prinašala popotovanja po Japonski, Kitajski, Latinski Ameriki in drugod. Karlinova je v času potovanj sodelovala s 23 tujimi časopisi, ki so bolj ali manj sproti objavljali njene zapise.

Toda kljub številnim talentom, med katerimi velja omeniti predvsem slikarskega, je Karlinova v prvi vrsti želela biti prepoznana kot pisateljica. Želja se ji ni povsem uresničila; v 30. letih je bila po svetu znana predvsem kot avtorica potopisov, medtem ko njena literarna dela niso naletela na tako dober odziv.

Doma brez priznanja, ker je pisala v nemščini
Če je imela Karlinova v Nemčiji in Švici prave klube oboževalcev, ki so v rodno Celje pošiljali prošnje za avtogram in fotografijo, je doma sprožila znatno manjše navdušenje. Tipična slovenska zgodba, je ob tem dodala urednica Malečkarjeva.

Razlogov za več desetletij prezrto življenjsko zgodbo Alme M. Karlin je več: od tega, da je ženska pisava zelo dolgo časa veljala za manjvredno, do sumničavega odnosa, ki ga je družba gojila do vseh nemško pišočih. Toda Karlinova ni bila "nemškutarka", je pojasnila Jezernikova, saj se je nenazadnje pridružila tudi partizanskemu boju. Pri družini Karlin so govorili nemško, ni pa res, da Karlinova ni znala slovensko. V nemščini je bila le bolj suverena, kar pa ji, kot kaže, nekatere slovenske avtoritete niso zlahka odpustile.

"... jaz sem človek brez naroda. V treh mesecih se mi je razodelo, da bom za Slovence vedno tujka in da drugače ne more biti. Moja materinščina je nemščina, trideset let sem bila Avstrijka. (...) Tudi mednje ne sodim. Zdaj sem samo še državljanka sveta. Vse moje dejanje in nehanje mora služiti človeštvu," je zapisala Karlinova.

V sredo igrani dokumentarec na TV Slovenija
V sredo, 14. oktobra, se na TV Slovenija obeta igrani dokumentarec o Almi M. Karlin z naslovom Samotno potovanje scenaristke in režiserke Marte Frelih. Karlinovo je odigrala priznana gledališka in filmska igralka Veronika Drolc. Film je na letošnjem Festivalu slovenskega filma prejel posebno nagrado žirije za natančno rekonstrukcijo njenega življenja, prav tako pa tudi za najboljše kostume v filmu.