Avtorica se je zapisala v zgodovino literature kot eno vodilnih peres viktorijanske dobe. Njeno pisanje prežemajo realizem in pronicljivi psihološki portreti.

Svobodomiselna racionalistka
Mary Ann Evans se je rodila 22. novembra 1819 na podeželski angleški grofiji Warwickshire. Ko ji je leta 1836 umrla mama, je pustila šolo in skrbela za gospodinjstvo. Leta 1841 se je z očetom, metodistom, preselila v Coventory. Tam je po pisanju Velikega svetovnega biografskega leksikona postala svobodomiselna racionalistka.

Prve objave, leta 1850, so bile v The Westminster Review pod imenom Marian Evans. Pozneje je postala tudi njegova urednica. V enem svojih zadnjih esejev za to revijo je uporabila psevdonim George Eliot. Štiri leta pozneje se je seznanila s filozofom in literarnim kritikom Georgeom Henryjem Lewesom, s katerim je živela, čeprav je bil poročen, kar je bilo škandalozno, še posebno za tisti čas.

Kot pisateljica se je prvič predstavila s tremi povestmi leta 1858 v časopisu Blackwood's Magazine. Kmalu se je razvila v pomembno predstavnico psihološko-sociološkega romana. Obvladala je karakterizacijo in dramatičnost ter opise človeških stisk.

Študija provincialnega življenja
Med njenimi deli so v slovenščino prevedene Mlin na reki Floss, Silas Marner: Tkalec iz Raveloeja in Middlemarch, Študija provincialnega življenja.

Prav zadnje velja za eno najpomembnejših literarnih del, ki so nastala v Angliji. V delu se prepleta več zgodb z velikim številom junakov, in ne glede na to, da se pripovedovalka od junakov distancira, sledi številnim podtemam, kot so položaj žensk v družbi, idealizem in sebičnost, religija in hipokrizija, politične reforme in izobraževalni sistem.

Ukvarjala se je tudi s prevajanjem, med drugim je prevedla Bistvo krščanstva Ludwiga Feuerbacha, v katerem se ta posveča motrenju izvora ideje Boga.

Med njenimi navdušenimi bralci je več velikih imen literature, tudi pisateljica Virginia Woolf.

Leta 2014 je bil na prodaj izvod romana Povest o dveh mestih Charlesa Dickensa, ki ga je avtor leta 1858 z "velikim občudovanjem in spoštovanjem" posvetil George Eliot, je tedaj poročal britanski časnik The Guardian.

Dickens je občudoval George Eliot, odkar mu je avtorica leta 1857 poslala izvod svojega prvenca Scenes of Clerical Life, v katerem so zbrane tri povesti za Blackwood's Magazine. Bil je eden prvih, ki je uganil, da bi literatka lahko bila ženska. Občudoval je izjemno iskrenost in nežnost njenih zgodb. Pisateljica je Dickensu leta 1859, ko mu je poslala izvod romana Adam Bede, razkrila svojo identiteto.

Scenes of Clerical Life naj bi v prihodnjih letih v sklopu nove Beletrinine zbirke Klasična Beletrina izšel v slovenskem prevodu pod naslovom Slike iz duhovniškega življenja.

Pisateljica je umrla 22. decembra 1880, le nekaj mesecev po poroki z Johnom Walterjem Crossom.