Jenko je skupaj s Simonom Gregorčičem ustvaril prehod od velikega Prešerna do literarnih genijev moderne, je poudaril Bernik, poznavalec Jenkovega dela.

Sodobno vrednost Jenkove poezije lahko po Bernikovih besedah prepoznamo v tem, da so njegove pesmi, zlasti cikla pesmi Obujenke in Obrazi, ki jih je napisal v svojem dunajskem obdobju, še danes berljive in dojemljive kljub nekaterim redko rabljenim izrazom.

Poezija kot (jezikovni) dokument svojega časa
Jenkovo ime je sicer danes, kot meni Bernik, "v zatišju družbenega dogajanja", sploh, če ga primerjamo s Simonom Gregorčičem. Vendar, kot poudarja Bernik, po krivici. Za to so "krivi" predvsem avtorjevi izrazi in besede, ki danes učinkujejo arhaično. "Jenkov jezik je današnjemu povprečnemu Slovencu tuj, ker ima premalo zgodovinskega znanja in vedenja o jeziku," razmišlja Bernik. Obenem tudi ne verjame, da bi bila posodobitev jezika uspešna. "Težko je posodobiti ritem in rime pesmi; če so besede času odmaknjene, potem modernizacija ni primerna," je pojasnil.

Domovinska lirika in karakterne novele
Simon Jenko se je rodil v Podreči na Sorškem polju kot najstarejši otrok siromašnim kmečkim staršem. Otroštvo je preživel v bližnji Prašah. Stric, frančiškan Nikolaj mu je omogočil šolanje na novomeški gimnaziji. Zadnji dve leti gimnazije je končal v Ljubljani. Leta 1855 je na željo staršev in zaradi pomanjkanja denarnih sredstev odšel v celovško bogoslovje, čeprav je želel študirati filozofijo na Dunaju. Leta je 1857 prestopil na pravno fakulteto na Dunaju, ki pa je ni dokončal. Pozneje je delal v odvetniških pisarnah v Kranju in Kamniku.

Že v gimnazijskih letih je objavljal v časopisu Vaje in bil vodilni pesnik tega literarnega krožka. Pisal je pesmi o domovini, veliko je tudi ljubezenskih, bivanjskih in refleksivnih. V liriki se je odmaknil od prešernovske romantike in pesnil pod vplivom poznoromantičnih pesmi Heinricha Heineja. Njegova najbolj znana prozna dela so karakterne novele oz. t. i. značajevke, kot so Spomini, Tilka in Jeprški učitelj.

Umrl je 18. oktobra leta 1869 zaradi možganskega vnetja. Pokopan je v Kranju. Po njem se imenujejo ulica, nagrada in prireditev Jenkovi dnevi.