Da bi spomnili na veličino avtorice, ki je v 83. letu umrla 27. marca letos, so ji v društvu Škuc posvetili devetega v nizu večerov lezbične in gejevske proze in poezije. V četrtek, 12. aprila, bodo v prostorih Škuca na Starem trgu nastopili Kristina Hočevar, Petra Hrovatin, Iva Jevtić, Andrej Kopač, Maja Ličen, Gašper Malej, Brane Mozetič, Maja Predatoria, Nataša Sukič, Urška Sterle, Suzana Tratnik in drugi.

Richeva se je v svojih pesmih dotikala odnosa med moškim in žensko in med samimi ženskami ter prek opisa medsebojnih odnosov problematizirala sodobno ameriško družbo. Posebej se je posvečala skupnemu jeziku ("common language"), ki naj bi ji omogočil izraziti moderno žensko senzibilnost. V esejih pa je Richeva popisala vzpon feminizma, študentskega gibanja in demonstracij proti vojni v Vietnamu. Enako goreče je kot "ženska vprašanja" namreč tematizirala vietnamsko vojno in stiske vseh marginaliziranih skupin.

Do začetka novega tisočletja so bila dela Richeve v slovenskemu prostoru neznanka. Leta 2002 pa je pod okriljem založbe društva Škuc izšla knjiga Raziskovanje razvalin, v kateri so izbrane pesmi, ki jih Richeva napisala med letoma 1951 in 1999. Delo je prevedel Ciril Bergles. Leto pozneje so pri Škucu v prevodu Suzane Tratnik izdali še delo O lažeh, skrivnostih in molku, ki prinaša njene izbrane eseje, nastale med letoma 1966 in 1978.

"Richeva želi vrniti besedi njeno nekdanjo magično in rotilno funkcijo, tisto psihično energijo, ki se sprosti v trenutku, ko se ženska začne gibati proti novemu prostoru, onkraj družbenih omejitev, ki jih vzpostavljajo moški," so o literarni ustvarjalki in aktivistki, ki je izdala več kot deset zbirk poezije in pet neleposlovnih del, zapisali pri Škucu. Po podatkih njene založbe W. W. Norton & Company naj bi prodali med 750.000 in 800.000 izvodi njenih del.

Adrienne Rich (1929-2012) se je rodila v Baltimoru judovskemu očetu in materi protestantki. Oče jo je že v mladih letih spodbujal k pisanju poezije. Leta 1951 je Richeva diplomirala na Radcliffe Collegeu, nagrajena je bila že za svoj prvenec A Change of World.

Richeva se je leta 1953 poročila z ekonomistom Alfredom Conradom. Zakoncema so se rodili trije otroci, nato pa je leta 1970, ravno v času, ko je drugi val ženskega gibanja že dodobra zajel ZDA, Richeva zapustila moža. Ta je po njenem odhodu naredil samomor. Pozneje je Richeva javno obelodanila, da ljubi ženske, in zaživela s svojo partnerico, pisateljico in založnico Michelle Cliff.

Samooklicana socialistka
Za razliko od številnih drugih ameriških avtorjev in avtoric je Richeva verjela, da morata umetnost in politika sobivati. Imela se je za socialistko, saj je menila, da "socializem poudarja moralne vrednote, kot so dostojanstvo ter človekove pravice vseh državljanov".

Državi se ni pustila "kupiti"
Nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton ji je želel leta 1997 podeliti ameriško častno medaljo za umetnost, a jo je odklonila. "Radikalna nesorazmerja v porazdeljevanju družbenega bogastva in moči v ZDA se poglabljajo. Predsednik ne more častiti samo izbranih umetnikov, medtem ko je na drugi strani toliko onečaščenih ljudi," je zapisala v pismu, ki ga je naslovila na ameriško vlado.