Gre za zbirko kratkih zgodb The Question of Bruno (Vprašanje Bruna, 2000), ki je bila deležna nadvse pozitivnih kritik, se umestila na lestvice najbolje prodajanih knjig in doživela številne prevode.
Njegova druga knjiga, ki je izšla 2002, je roman Nowhere Man (Nowhere Man: (Pronekove fantazije), 2006), mu je prinesla še večjo prepoznavnost, dejansko svetovno slavo pa je dosegel leta 2008 z delom Project Lazarus (Projekt Lazar, 2010). Lani je objavil avtobiografsko zbirko esejev The Book of My Lives (Knjiga mojih življenj), ki je v istem letu izšla tudi v slovenskem prevodu pri založbi Modrijan.
Irena Duša, ki je prevedla vsa tri njegova dela, ki so dostopna v slovenščini, pravi, da njegova angleščina zveni bosansko. Gre sicer za "angleščino brez napak in nerodnosti", vendar ima po njenem mnenju nekako bosansko skladnjo. Pravi, da nam je "njegovo delo blizu, saj na izjemno očarljiv in nostalgičen način meša hudo tragedijo in ta 'jebivetrski' odnos do življenja".
V slovenščini so v zadnjem desetletju torej izšle tri njegove knjige, nazadnje prej omenjena zbirka esejev Knjiga mojih življenj. Ervin Hladnik Milharčič je v spremni besedi k tej knjigi zapisal: "Če ob Hemonovih knjigah ne jočeš in se smeješ, nisi človek."
Več si oglejte v prispevku Mete Česnik.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje