Miha Mazzini je avtor trinajstih knjig, med katerimi je bil roman Telesni čuvaj zelo uspešen v svojem ameriškem prevodu Guarding Hanna. Poleg tega je napisal devet priročnikov s področja računalništva in scenarija za dva nagrajena celovečerna filma. Foto: Cankarjev dom / Tomaž Grdin
Miha Mazzini je avtor trinajstih knjig, med katerimi je bil roman Telesni čuvaj zelo uspešen v svojem ameriškem prevodu Guarding Hanna. Poleg tega je napisal devet priročnikov s področja računalništva in scenarija za dva nagrajena celovečerna filma. Foto: Cankarjev dom / Tomaž Grdin
Boris Pahor
Boris Pahor bo sodeloval v pogovoru Knjiga kot priča zgodovine. Foto: Ana Jurc

Srečanja Knjiga in digitalizacija organizirata Francoski inštitut Charles Nodier in CD v sodelovanju s CulturesFrance, društvom za promocijo francoske kulture v tujini. Na okrogli mizi "Pisateljeva spletna stran - samostojno umetniško delo ali njegov dodatek?", ki jo bo vodila Tanja Lesničar-Pučko, bosta sodelovala francoski pisatelj in scenarist Jean-Philippe Toussaint ter Miha Mazzini.

Ideja za Knjigo in digitalizacijo se je rodila iz ugotovitve, da je tehnološki napredek spremenil naš pogled na svet in s tem dojemanje ter sprejemanje kulture - tako med mladimi kot tudi med odraslimi. Splet in "pametni" telefoni so, je prepričan direktor Francoskega inštituta Jean-Jacques Victor, močno spremenili naš način uživanja kulturnih proizvodov. Začelo se je s kinom in internetnimi igricami, zdaj pa so tehnološke novosti zajele tudi tisk in pisane vsebine.

To, čemur roža pravimo, dišalo bi prav tako z imenom drugim ... ali pač?
Na vseh osmih srečanjih se bodo posvetili tako vsebini kot njenim nosilcem. Skušali bodo odgovoriti tudi na vprašanje, ali je mogoče, da vsebino bolje razumemo zato, ker je na drugačnem nosilcu. Gostje srečanj bodo na glas razmišljali o tem, ali Shakespearovo delo Romeo in Julija, na primer, razumemo drugače, če tragedijo beremo v knjižni obliki, kot če jo beremo na elektronskem nosilcu.

Tehnološki razvoj na področju knjige je povezan tudi s finančnimi interesi. Posledično se pojavljajo vprašanja, kot so, ali bo to vplivalo no svobodo izbire, svobodo tiska, ali bodo dela na voljo vsem in brez cenzure. Gre torej za široko temo, ki vključuje literarne, kulturne, sociološke, tehnične in politične vidike.

"Knjige se bom držal kot pijanec plota!"
Generalni direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik meni, da je usoda knjige v dobi digitalizacije uganka, se pa še vedno vsako leto povečuje število tiskanih knjig. "Knjige se bom držal kot pijanec plota. Po elektronskem nosilcu bom segel le, če bo radovednost prevelika in ne bo druge možnosti," je dejal.

Srečanja bodo potekala pod zgovornimi naslovi Pisateljeva spletna stran - samostojno umetniško delo ali njegov dodatek?, Blog kot orodje literarne kritike, kritika v dobi izdajanja knjig na internetu, Prihodnost intelektualne lastnine, Ali sta knjiga in digitalni svet obsojena na medsebojno izključitev, Izziv digitalne knjige, Digitalizacija knjižnih fondov, Pisateljev pogled na prihodnost knjige in Knjiga kot priča zgodovine.

Širok nabor uglednih gostov
Na srečanjih francoskih in slovenskih strokovnjakov s področja knjige, ki bodo potekala od 20. septembra do 15. novembra, bodo sodelovali Jean-Philippe Toussaint, Miha Mazzini, Pierre Assouline, Andrej Blatnik, Paul Mathias, Peter Klepec Kršić, Roger Chartier, Drago Roter, Claire David, Rok Zavrtanik, Bruno Racine, Mateja Komel Snoj, Brina Svit, Tomaž Šalamun in Boris Pahor.