Brian Cleary je na 134 let staro zgodbo o duhovih naletel, ko je brskal po arhivu irske narodne knjižnice. Zgodbo z naslovom Gibbet Hill je leta 1890 prvi objavil časopis v Dublinu. (To je bilo obdobje, ko se je Bram Stoker začel ukvarjati z Drakulo.) Od takrat je besedilo padlo v pozabo in ostalo popolnoma spregledano pri akademskih študijah pisatelja.

Biograf Brama Stokerja Paul Murray je po branju zgodbe poudaril, da meče novo luč na Stokerjev pisateljski razvoj in da predstavlja "pomemben korak na poti do objave Drakule".

Gibbet Hill je zgodba o duhovih; vrti se okrog treh zlikovcev, ki so umorili mornarja, za kazen pa končali na vislicah ob poti, kjer so njihova trupla služila kot svarilo mimoidočim popotnikom. Dogajanje je postavljeno v pokrajino Surrey, kraj Gibbet Hill pa omeni že Charles Dickens v svoji klasiki Nicholas Nickleby (1839).

Brian Cleary je imel čas za posvečanje arhivom zato, ker je po začetni izgubi sluha leta 2021 začasno prekinil delo. Čas si je krajšal z obiskovanjem narodne knjižnice v Stokerjevem rodnem Dublinu. Ker je tudi sam Stokerjev oboževalec, je postal pozoren, ko je oktobra lani v božični prilogi časopisa Daily Express Dublin iz leta 1890 našel naslov zgodbe, ki mu ni bil znan. "Prebral sem besedici Gibbet Hill in vedel, da to ni zgodba Brama Stokerja, za katero bi že kdaj prej slišal," je pojasnil za tiskovno agencijo AFP.

"Bil sem čisto šokiran, osupel. Strmel sem v zaslon in se spraševal, ali sem morda edina živeča oseba, ki je to zgodbo kdaj prebrala. In kaj za vraga naj zdaj naredim z njo?"

Neodkriti zakladi v knjižničnih arhivih
Odločil se je, da se bo obrnil na direktorico knjižnice Audrey Whitty. Ta se spominja, da jo je neznanec nagovoril z besedami: "V vaših časopisnih arhivih sem naletel na nekaj izjemnega – ne boste mi verjeli, kaj je." Whitty ob tem dodaja, da je to "izjemno amatersko detektivsko delo" dokaz velikega pomena knjižničnih arhivov. "Še vedno obstajajo neodkrite najdbe, pomembne za ves svet."

Naslednji Clearyjev korak je bil, da je stopil v stik z biografom Paulom Murrayjem, ki je potrdil njegov sum, da ni v zadnjem stoletju te zgodbe nihče obravnaval ali vsaj omenil.

Klasična stokerjevska zgodba
Leta 1890 je bil Bram Stoker v zgodnjih štiridesetih letih; delal si je prve zaznamke in osnutke za roman, ki je pozneje postal Drakula. "Gibbet Hill je klasična stokerjevska zgodba, v kateri smo priča bitki med dobrim in zlim, zlim, ki izbruhne na nenavadne in eksotične načine."

Zgodbo bo izdala Fundacija Rotunda, veja bolnišnice, v kateri je bil Brian Cleary prej zaposlen. Ves zaslužek od njene prodaje bo šel v novoustanovljeni Sklad Charlotte Stoker, ki je ime dobil po materi Brama Stokerja, aktivistki, ki je opozarjala na težave ob izgubi sluha. Fundacija bo financirala raziskave naglušnosti pri novorojencih.