Placido Domingo pri svojih več kot šestdesetih seveda razume Othella, britanski 13-letniki pa menda precej manj. Foto: EPA
Placido Domingo pri svojih več kot šestdesetih seveda razume Othella, britanski 13-letniki pa menda precej manj. Foto: EPA
Veliko hrupa za nič
Komedija Veliko hrupa za nič se je pri britanskih učiteljih znašla v milosti. Pravzaprav so nad njo preprosto navdušeni.
William Shakespeare
Najstniki zagotovo niso bili ciljno občinstvo Williama Shakespearja. Kljub temu bi bilo zanimivo vedeti, kaj bi na razpravo britanskih učiteljev porekel veliki dramatik. Foto: EPA

Britanski učitelji so se namreč po poročanju BBC-ja izrekli za zmanjšanje zahtevnosti pouka o velikem dramatiku. 13- in 14-letnikom se tako verjetno ne bo več treba prebijati skozi Othella in Henrika IV. Pri Othellu učitelje motita temi rasizma in ljubosumja, ki ga žene ljubezen, ki ju najstniki menda ne morejo razumeti.



Zagovorniki Othella vendar niso še izumrli
Kljub "gonji" proti Othellu pa je ravno ta tragedija v anketi zavzela drugo mesto in že na tretjem mestu ji sledi prav tako "osovraženi" Henrik IV. Zagovorniki dram, ki utegneta kmalu izgubiti "domovinsko pravico" v britanskem učnem načrtu, poudarjajo, da so ravno vprašanja rasizma, ljubezni, kulturnih stereotipov in ravnanje z manjšinskimi skupinami v družbi tista, s katerimi lahko učitelj pritegne pozornost učencev in jih pripravi do sodelovanja v razpravi. Mar torej izid ankete izkazuje "hipokrizijo" britanskih učiteljev, ki javno udrihajo zoper zahtevni drami, kot anonimni glasovalci v anketi pa še naprej "navijajo" zanju?

Tudi sicer je pouk o Williamu Shakespearju v britanskih javnih osnovnih šolah zelo zanimiv. V veljavi je namreč tako imenovani krožeči učni načrt, kar pomeni, da vsaka nova generacija obravnava druga Shakespearjeva besedila. Letos tako mali Britanci "kolnejo" čez komedijo Veliko hrupa za nič ter tragediji Richard III. in Vihar.

Jalovo učenje za test
Anketo o pouku Shakespearja so nekateri učitelji izkoristili za malo drugačen protest zoper trenutno uveljavljeno poučevanje elizabetinske dramatike. Napačna namreč ni izbira dram, ampak zahteve, ki jih postavljajo britanske smernice poučevanja literature. Učenci se morajo namreč Shakespearja naučiti "za test", poznati morajo samo določene podatke (in teh ni malo), razumevanje igre kot celote in ozadja njenega nastanka pa je potisnjeno v ozadje. Preobremenjenost s faktografijo torej preprečuje, da bi učenci uživali v dramatiki in "brskali" po njenih bolj ali manj skritih pomenskih bistvih.

P. B.