Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvo pesniško nagrado kresnice prejme Cvetka Bevc za pesniško zbirko Sled ognjenega svinčnika. Po besedah žirije je v tej premišljeno oblikovala svojevrsten žanr pesemske lirizirane biografije pisateljice in publicistke Zofke Kveder.
Radijske literarne oddaje v teh dneh med drugim prinašajo besedila Dušana Šarotarja, Josifa Brodskega, Janeza Bogataja in Andreja Moroviča, ki se je v 62. letu starosti poslovil na začetku tega meseca.
Posebnost monografije Koroški plebiscit – 100 let kasneje je v tem, da je to zbir besedil za znanstveni simpozij, ki ga ni bilo.
Prva kresnica je zbirka kratkih, zgoščenih in pronicljivih zgodb. Miklavžu Komelju uspeva na nekaj straneh ustvariti svet, za katerega se zdi, da se razteza čez meje strani, čeprav se konča z zadnjo besedo, in hkrati zajeti razmišljanja, vredna romana.
Glorjana Veber je vsestranska ustvarjalka, subtilna pesnica in ustanoviteljica Inštituta IRIU, v katerem razvija inovativne pristope na področju branja in pisanja.
Srećko Horvat pravi, da nacionalna identiteta ni nekaj, kar bi zlahka posvojil. Kljub temu ga povsod predstavljajo kot najpomembnejšega hrvaškega filozofa.
Slovenske jezikoslovce je pred nedavnim razveselilo odkritje števnikov v zgodnji obliki slovenščine. Ti se nahajajo v Svetokriškem rokopisu z oznako Kodeks 250, vendar le v prvem sklopu iz prve polovice 12. stoletja.
Če se odpravljaš med Britance, moraš znati angleško. V Jugoslaviji je veljalo, da lahko priseljenci vztrajajo s svojim jezikom, saj smo se domačini učili tudi njihovega. Britanci vztrajajo pri svojem.
Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS je na 22. Evropski konferenci o pismenosti v Dublinu prejelo nagrado za inovativno prakso pri promociji bralne kulture.
Pisatelj Florjan Lipuš je v ponedeljek prejel veliki zlati častni znak avstrijske dežele Koroške. Po besedah deželnega glavarja avstrijske Koroške Petra Kaiserja je Lipuš eden najpomembnejših predstavnikov slovenske književnosti v Avstriji.
Delio Owens, avtorico literarne uspešnice Tam, kjer pojejo raki, ki je pravkar dobila tudi filmsko ekranizacijo, išče zambijska policija. Radi bi jo zaslišali v povezavi z umorom, ki ga je leta 1996 v video ujela dokumentaristična ekipa televizije ABC.
Novi igrano-dokumentarni film Po sledeh fatamorgane v režiji Magde Lapajne usmerja pogled v življenje Marice Nadlišek Bartol, slovenske publicistke, prevajalke, pisateljice, borke za emancipacijo in urednice prvega ženskega časopisa Slovenka.
Po Freudu so otroci po naravi polimorfno perverzni, kar pomeni, da otrok pred vzgojo v civilizirani družbi ne bo upošteval pravil. Temu pritrjuje tudi kratka, na devetdeset strani strnjena pripoved Deček, ki je Atili ukradel konja.
Knjiga pesmi Vida Kmetiča, naslovljena z glasbenim terminom Blues, dokazuje, da napoči čas zrelosti, ko se pesnik razkrije, ko si upa s svojimi pesmimi priti ven.
Čeprav je letošnji kresnik podeljen – za roman Sto let slepote ga je prejel Roman Rozina –, julijske četrtkove Literarne nokturne na Radiu Ars namenjamo štirim finalistom za nagrado.
George R. R. Martin se je oglasil z novim poročilom o stanju predzadnjega romana iz serije Pesem ledu in ognja, Zimski vetrovi (Winds of Winter). Konec, ki si ga je zamislil za svojo sago, je drugačen od konca, ki ga je imela serija Igra prestolov.
Društvo slovenskih pisateljev je Stritarjevo nagrado podelilo Muanisu Sinanoviću. Nagrajuje ga za njegovo "konsistentno kritiško delo, ki ga zaznamujejo tudi zareze in prenavljanje lastnih pristopov".
S kresnikom nagrajeni roman Sto let slepote je "moj pogled na Zasavje, odgovor na to, kakšno mislim, da je bilo," je dejal avtor Roman Rozina. Roman bo ponatisnjen, Rozina pa že piše svoje novo delo.
Literarne novosti z jezikovnih področij, ki so sicer geografsko blizu, a prevodno žal prepogosto v ozadju, so vedno dobrodošla prevetritev in obogatitev bralskega prostora.
V slovenski kulturni prostor vstopa Cukr, nova revija, ki združuje umetnost in življenje, teorijo in prakso, zabavo in resnost ter pop in alternativo. Nastala je na pobudo Cukrarne, izhajala bo dvakrat letno.
Neveljaven email naslov
