Detektivski roman Stanovanje številka 27 je izšel maja in je v murskosoboški Pokrajinski in študijski knjižnici že nekaj časa med najbolj izposojanimi knjigami.

Bralce pritegne zgodba, ki se dogaja v Murski Soboti v času epidemije. Nemec pravi, da ga ta žanr literature veseli od nekdaj zaradi dinamike. Ga pa navdihujejo tudi zgodovinske in fantazijske knjige. Leta 2017 je izdal fantazijski roman Mečevalec.

''Pa se mi je porodila misel, zakaj ne bi ustvaril nečesa v detektivskem žanru, kar sem si že dolgo želel. V zadnjem času je tudi v našem prostoru več tovrstne literature kot včasih, zgodbe se dogajajo v aktualnem času, kar še bolj pritegne bralce. Tudi novejših kakovostnih domačih in tujih serij je veliko, tako da je res bil čas za nastanek tega romana," je med drugim dejal.

Vabljeni k branju celotnega pogovora.

Ste pričakovali, da bo postal roman med bralci tako priljubljen?
Pričakoval sem, da bo šla knjiga dobro v prodajo in izposojo, ker so kriminalke v Sloveniji in na svetu splošno dobro predstavljene. Pri nas je kar nekaj zelo kakovostnih in prodornih pisateljev, po knjižnih predlogah pa so nastale izvrstne domače serije, ki jih tudi sam z užitkom spremljam. Tako da sem pričakoval, da bo ta žanr zanimiv. Po drugi strani pa moram reči, da sta bili zadnji dve leti težki in sem razmišljal o tem, kakšen bo odziv bralstva. Mi je pa to velika spodbuda za naprej, da bom še naprej ustvarjal. Knjiga je že v nekaj več kot 60 knjižnicah, prihodnji mesec pripravljamo ponatis. To mi veliko pomeni, zlasti zato, ker sem samozaložnik.

Veste, ko si na začetku, je težko. In če nimaš poznanstev, se moraš zadeve lotiti sam. Če bi čakal na kakšno večjo založbo, knjiga verjetno še ne bi izšla, tako pa je lahko v pol leta na trgu, ko jo napišeš. Jaz pa sem perfekcionist in si želim, da je izdelek kakovosten in da imam pregled nad vsem. Tak pač sem. In v veliko zadovoljstvo mi je, da mi je že uspelo izdati dve knjigi. Je pa res težko priti do kakovostne založbe, ki ti nudi ustrezno strokovno, finančno in marketinško podporo. In ko dobim tako dobre povratne informacije od bralcev, je to zadovoljstvo, ki se ne da meriti v ničemer. In marsikateri pisatelj ve, o čem govorim.

Dogajanje je postavljeno v Mursko Soboto.
Sam sem skoraj tri desetletja preživel v Murski Soboti. Tam sem zaposlen, vmes sem se odselil nekoliko vzhodneje na podeželje, zgodbo pa sem moral nekam postaviti. Najbolj poznam Mursko Soboto in na neki način z romanom mestu nekaj vračam. Zgodbe se dogajajo v aktualnem času. Začne se v letu 2020, ko so bile drugačne razmere, veliko dogajanja je v zaprtih prostorih. Nekaj dogodkov je v mestu, ki ga zlasti domačini zelo dobro poznajo, ostali ga bodo spoznali malce bolj. V romanu se prepletajo tri različne zgodbe. Bralec lahko občuti tesnobo in čustveno stisko, ki ju je prinesla epidemija. Številni so se soočili z različnimi preizkušnjami. Roman pa odstira tudi družbeni vidik epidemije.

Kako ste kot učitelj doživljali ta čas? Številni so bili zelo obremenjeni zaradi obveznosti in pouka na daljavo, vam pa je uspelo napisati roman. Je bil to vaš pobeg iz realnega vsakdana?
Vsekakor. Takrat smo delali od doma in smo imeli veliko zadolžitev, ampak ni bilo prevoza na delo, sestankov, konferenc in govorilnih ur. Predvsem ob večerih sem sedel k računalniku. Veliko informacij, ki smo jih dobili v tistem času, je bilo predvsem negativnih. Odločil sem se, da bom ta čas umestil v roman in mu dati drug pridih, da se vse te žalostne zgodbe, ki so se dogajale in se odsevale v mojem romanu, dobijo nov vidik.

Spoznamo zgodbo kriminalista, ki preiskuje primer in zgodbo dveh mladoletnikov. Skozi njune oči vidimo, da so tudi otroci imeli težavno obdobje v času pandemije. Poskusil sem razložiti, da če se otrokom prisluhne in če se jim da priložnost, nam lahko tudi marsikaj povedo in pomagajo. Tudi v tem romanu sta ravno mladoletnika pripomogla h končnemu epilogu.

Ste med pisanjem potrebovali kakšen strokovni nasvet?
Kakšno manjšo podporo zagotovo potrebuješ. Zagotovo pa nekaj malega črpaš iz tega, kar si prebral in kar si videl v kakovostnih serijah. Stric je bil kriminalist, a ga niti za eno stvar pri tem romanu nisem vprašal. Je pa morda preko njegovih anekdot iz preteklosti ostalo kaj v meni in se potem to uporabil v tem romanu. Želel sem, da je ta roman drugačen, da ni fokus na preiskovanju, da niso ves čas v ospredju preiskovalci, patologi, kriminalisti. Zato sem vključil tudi drugi vidik. Tudi družbeni, skozi oči mladostnikov. Roman je nekoliko drugačen tudi zato, ker bralec ne dobi takoj zgodbe na dlani. Čeprav sem začetnik, menim, da je to ena višja stopnja, ki bralca ne pusti ravnodušnega skozi celotno knjigo.

Snujete morda kak nov roman, morda pravljico?
(Smeh) To me sprašujete zato, ker sem učitelj, ne? V bistvu sem že napisal eno pravljico, pa sem se odločil, da jo zaradi številnih drugih obveznosti dam za nekaj časa v predal. Zagotovo jo bom enkrat. Je pa zanimivo izhodišče moj poklic, ker prinaša veliko zanimivih, dobrih in hudomušnih idej.

V prostem času najraje pišete ali vam ga morda ostane morda še za kak drugi konjiček?
Ob službi in družini, ki se je pred kratkim povečala še za enega člana, dosti prostega časa ni. Ko pa je, najraje berem, pišem in uživam v nogometu. V lokalnem klubu v Turnišču treniram eno selekcijo otrok in sem ponosen navijač Mure. Sijajno je, če lahko počnemo to, kar nas veseli, a družina je in mora biti na prvem mestu.