Pri tem ji je šlo odlično od rok, saj je doktorirala iz elektrotehnike, danes pa raziskuje povezave med nevroznanostjo in družbo, svoja spoznanja pa je popisala v več zelo uspešnih knjig. Ena od njenih največjih uspešnic Odprta glava za številke bo kmalu izšla pri Založbi Vida, avtorica pa jo je že predstavila na potovanju po Sloveniji.

Zombi v hladilniku, ki plete nogavice
Barbara Oakley v mladosti res ni bila navdušena nad naravoslovjem, knjigo odpira tako s priznanjem: "Kakšna je verjetnost, da boste odprli hladilnik in v njem našli zombija, ki plete nogavice? Približno enaka, kot če bi občutljiva oseba, ki je usmerjena v jezikoslovje, postala profesorica elektrotehnike."

Dopamin pomaga pri učenju
V številnih predavanjih pogosto uporablja prav to prispodobo, saj je nepričakovana in poslušalce preseneti, je razkrila v pogovoru za MMC: "Zombije rada uporabljam v svojih spletnih delavnicah in jih prikažem v najbolj nepričakovanih trenutkih. Nepričakovani dogodki in nepričakovane nagrade namreč sprožijo dopamin in to nam pomaga pri učenju."

Pozitivne plati učenja
Zanimal jo je fenomen učenja, zato se je pri pripravah na knjigo obrnila na številne psihologe in nevroznanstvenike, ki so ji pomagali razumeti sam proces učenja. "Ko se učiš novih stvari, se počutiš bolje. Nevroni se ves čas pojavljajo v hipokampusu. Če ni novega učenja, metaforično rečeno hitro umrejo. Če pa si radoveden in odprte glave, se novi nevroni učijo, so zaposleni in ti pomagajo lažje se zapomniti. Učenje torej pomaga," odločno razloži.

Oče je bil vojni inštruktor
Najprej je bila zaposlena v vojski, enako je veljalo tudi za njenega očeta, ki se je boril še v drugi svetovni vojni. A tik preden bi ga poslali v Evropo, je hudo zbolel in bi skoraj umrl. Kolegi iz njegove čete so bili poslani v Evropo, kjer so bili prav vsi ubiti. Oče je želel na fronto, a so imeli v ameriški vojni z njim druge načrte, zato je moral dve leti opravljati vlogo inštruktorja vojnih pilotov. "Končno je dočakal dovoljenje, da ga pošljejo na fronto, moral bi iti v Azijo, a dva dneva pred odhodom je padla atomska bobma na Hirošimo. Zato je imel srečo, s tem pa tudi jaz," prizna sogovornica.

Kot prevajalka ne bi bila prav srečna
Starši so pogosto menjavali službe, zato se je precej selila, do srednje šole je naštela deset selitev. Bila je nadarjena pri jezikoslovju, pri matematiki pa je ves čas zaostajala. Odločila se je za študij slovanskih jezikov, izjemno obvlada ruščino in bila je odlična prevajalka. "Takrat se sicer nisem spraševala, ali bi to lahko počela celo življenje. Najbrž ne bi bila prav srečna, če bi to počela celo življenje," nam je odkrito povedala.

Fokusirana in razpršena pozornost
Ta poved gre roko z roko z eno njenih temeljih misli, da v življenju ni le dovolj sledenje svojim željam in strastem, ampak jih je treba tudi širiti. Tako je želela spoznati tisto, česar ni razumela in zakaj ni razumela. Eden ključnih korakov je kombinacija fokusirane in razpršene pozornosti.

Hugo zahteval, da ga golega zaprejo
Pri delu in učenju imamo nemalokrat težavo, saj nam misli lahko uidejo k številnim motečim dejavnikom in preštevilnim informacijam v obliki družbenih omrežij. Profesorica Oakley tako ponazori z zgodovinskim primerom: "Legenda pravi, da je pisatelj Victor Hugo zahteval, naj ga služabnik s pisalom in papirjem golega zaklene v spalnico, ker ga je vse tako zlahka zmotilo. Obstajajo nekatere tehnike, ki ti pomagajo, da te vsaka stvar takoj ne vrže iz tira."

Upanje velja tudi za počasne učence
Zelo rada uporablja primerjavo vožnje z avtomobilom in hoje. S prvim načinom si precej hitrejši, a ni prav nič gotovega, da si boš stvari bolje zapomnil. Avtorica opozarja, da je kar nekaj prejemnikov Nobelove nagrade veljalo za počasne učence: "In dobri so bili prav zato, ker so bili počasi. Nekaj so prebrali, nekaj jih je zmotilo, saj niso razumeli, o tem so nato dolgo premišljevali in iskali logično razlago. Torej tudi za nas počasne vedno velja upanje."

Učenje ni le branje in ponavljanje
Pri učinkovitem učenju zgolj branje ni dovolj, da se nekaj res dobro zapomnimo oziroma naučimo. Najučinkovitejša je tako gradnja večdimenzionalnih postopkov, kamor spadajo tudi opravljanje vaj, pogostih testiranj, delanja domačih nalog in priklicev snovi v glavo.

Posvojila dva fanta iz Kosova
S predajanjem znanja o pridobivanju znanja se ukvarja praktično celo življenje. Najbolj jo zaboli, ko vidi nekoga, ki ima željo po učenju, a zaradi svojih okoliščin nikoli ne dobijo te priložnosti. Sama je z vzorom delovala tudi na tem področju. Pred več kot 20 leti je namreč posvojila dva fanta s Kosova, Irfana in Baftija: "Bila sta najstnika, na ulicah sta prodajala cigarete. Nista mogla obiskovati šole, ker so bile takrat zaprte." Novo priložnost sta znala izkoristiti, saj sta dokončala izobraževanje in imata zdaj za seboj uspešno kariero.

Slovenija je skriti zaklad
Barbara Oakley je v Sloveniji prebila štiri dni, imela je kar nekaj predavanj. Največ užitkov ji da izkušnja, ko ugotovi, da njeni sogovorniki vidijo neko idejo, ugotovijo, da je preprosta in jim pustijo, da lahko vplivajo na njihova življenja: "Največ užitka mi daje upanje, da lahko majhne ideje spremenijo življenje. Na turneje pa hodim tudi, ker rada spoznavam nove ljudi in kraje. Slovenija je skriti zaklad!"