S pesnikoma se je v sklopu dogodkov Poletje s Prešernovimi nagrajenci v Prešernovi hiši pogovarjala Carmen L. Oven, ki jo je zanimalo, ali je upor sogovornikov rasel že od malega, saj je oba zaznamovalo boleče otroštvo. Grafenauer ni imel staršev, saj mu je mama umrla ob rojstvu, oče pa kmalu zatem. Svetlana Makarovič je na drugi strani starše sicer imela, vendar kot pravi, je niso imeli radi in se je vedno počutila kot sirota.

"Precej pozno pa sem spoznala, da ima beseda moč, če je izbrušena. Da je beseda lahko rezilo, ki čisti, da je lahko skalpel. Ravno zdaj, ko je ta gnusna poplava trumpovstva, ki se pozna povsod, se mi zdi, da je treba ubesediti simbol rdeče zvezde, s katero je treba kljub neštetim zlorabam tega simbola iti naprej na nov način," je dejala Svetlana Makarovič. Kot pravi, zdaj čuti, da ima njena beseda moč in da imajo njeni šansoni, ki so v bistvu protestni in satirični, eno skupno noto, in sicer Tega nočemo več. "Napredek pa se začne z odločitvijo ne, tega nočem, potem se začne razmišljanje, kaj pa mogoče hočem," je poudarila.

Na pogovornem večeru, kjer je moderatorka s pesnikoma iskala predvsem skupne silnice v njuni različnosti, smo izvedeli, da sta oba prvo pesem objavila v srednješolski reviji Mlada pota, kar je vodilo do predstavitve avtorjevih začetkov.

Imenitna pravljičarka, kakršne Slovenci še nismo imeli
Svetlana Makarovič je povedala, da je šla na igralsko akademijo slučajno. "Potem pa nisem dobila službe. Vedno sem bila brez denarja in sem razmišljala, kaj lahko še počnem. Znam igrati klavir, komponirati, peti in sem šla igrat v kavarno in obmorske hotele," je spomnila. "Želela se je izpostaviti in izraziti sebe. S tem je povezano to njeno delovanje, posebej pa samo pisanje, kjer se je že zelo zgodaj izkazala kot izjemna pesnica. Postala je tudi imenitna pravljičarka, kakršne Slovenci še nismo imeli," je svojo kolegico pohvalil Grafenauer.

Drug način doživljanja in rabe besed
Zelo različna pa sta si pesnika v načinu snovanja poezije. Makarovičeva pravi, da se pri njej običajno dolgo kuha, zapisati pa si je ne upa, dokler ji ne zazveni prav. Pesem se ji običajno po glavi mota več mesecev, sprva morda le kot neki ritem oziroma besede. "Vem, kdaj jo smem zapisati in ko jo enkrat zapišem, je to običajno čistopis, brez popravljanja" pravi.

Grafenauer pristopa k ustvarjalnemu procesu drugače. "Jaz dobesedno na papirju izdelujem besedilo. Zato imam tudi celo vrsto verzij in črtanja, dokler se ne dokopljem do končne verzije," je dejal in razkril, da v nasprotju s Tonetom Pavčkom, ki je znal vse svoje pesmi na pamet, sam ne zna niti ene. "Gre za drug način doživljanja in rabe besed," je pojasnil.

Poklon Francetu Prešernu v družbi nagrajencev
V Kranj so pesnika in pesnico povabili v okviru dogodkov Poletje s Prešernovimi nagrajenci. V petkovih zgodnjih večerih se v gorenjskem mestu namreč vse poletje na različnih lokacijah v živo predstavljajo Prešernovi nagrajenci in nagrajenci Prešernovega sklada. Direktorica Gorenjskega muzeja Marjana Žibert na podlagi odzivnosti ocenjuje, da je bila njihova odločitev o večerih s Prešernovimi nagrajenci pravilna. Pojasnila je, da želijo na tak način Prešernovo hišo še dodatno oživiti in se pokloniti Francetu Prešernu. Pri tem sodelujejo z Galerijo Prešernovih nagrajencev. Vodja galerije Marko Arnež pa upa, da se bo prihodnje leto poletje z nagrajenci še nadaljevalo.