nix je teden začel takole:
Življenje je pač takšno, nekatere prepozno nauči
Da je včasih, kar imajo, vredno več, kot bi si mislili
Nadaljuje:
Ko gledam za nazaj je edino kar mi je žal
to, da ti nikoli nisem priznal.
Pa malce bolj optimistično:
Odpeljiva se drugam, greva iskat stvari,
Za katere vsi pravijo, da jih davno več ni
In nostalgično:
Vse to počasi čas pokrije,
ostane le spomin, topel kot odeja, ki v noči me ovije.

Nato že z nogami trdno na tleh:
V življenju moramo biti srečni,
ker na žalost nismo večni.
Življenje gre naprej, je že tako,
Zakaj bi se obremenjevali s preteklostjo,
Prelepo za vprašanje, kaj je bilo,
Zato kar se da izkoristimo.
Na koncu pa se potopi v sanje:
Vsakdo sanja svoje sanje.
Eni sanjajo budni, drugi rabijo spanje.
Eni sanjajo lepe sanje,
drugi sanjajo samo sranje.
Odvisno, kje si se rodil,
odvisno, kdo te je vzgojil,
vse odvisno je od okolja,
od celotnega vesolja.

pirchy pa takole:
Ljubezen in smeh v očeh tvojih seva,
srečo obraz tvoj prelep izžareva
in stisnem v objem se tvoj poln topline,
da občutim dotik in vonj te bližine.

Obljubila sem ti pesem o sadovih, njih sokovih ...
Morda o nočeh vročih in njih sledovih
bi lahko povedala besedo ali dve,
a kaj, ko nekako nočem, da ona to izve ...
Tvoje sledi...

Čakam te, veš, spoštljivo
in vsako svojo besedo
premislim pazljivo,
preden povem vsemu svetu,
kako si temu dekletu
izkazoval pozornost zavidljivo ...
Le da v mislih si storil popolno ji zmedo
in v srcu naredil rano grozljivo.