Bloomov dan oziroma Bloomsday so prvikrat zaznamovali leta 1954, seveda v Dublinu. Danes se dogodivščin Leopolda Blooma spominjajo po vsem svetu.

Po dolgem in počez prečesan Dublin
Roman Ulikses Jamesa Joycea, enega največjih romanopiscev 20. stoletja in velikana modernizma, je izšel leta 1922. Pisatelj je v njem na dobrih 700 straneh zaobjel dogajanje enodnevne pustolovščine svojega glavnega protagonista, ki se je odvijala 16. junija 1904. V pičlih 24 urah dogajanja in 18 poglavjih ‒ ki so vzporedna 18 epizodam Homerjeve Odiseje ‒trgovski zastopnik Bloom mesto po dolgem in počez prečeše tako natančno, da bi se dalo Dublin, kot je izjavil pisatelj, "če bi kdaj izginil s površja Zemlje, s pomočjo romana do potankosti rekonstruirati takega, kakršen je bil leta 1922".

Roman Dublinčani za mimoidoče
Bloomov dan, ki je sčasoma postal praznik književnosti, irsko veleposlaništvo v Sloveniji vsako leto zaznamuje drugače. "Glede na razmere, v katerih smo, smo se letos odločili, da bomo knjige oživili tako, da jih bomo v Ljubljani in po vsem svetu delili ljudem," je za Televizijo Slovenija povedal irski veleposlanik pri nas Myles Geiran. "Mislim, da je sporočilo Bloomovega dneva letos še posebej odmevno, saj odseva stanje ljudi, kar zadeva naša življenja. To je tudi sporočilo Dublinčanov, knjige, ki jo danes delimo," je še dodal.

Nehoten in ponesrečen postanek v Ljubljani
Kraj praznovanja tega dne v Sloveniji seveda ni naključen. Ravno leta 1904, v katero je postavljen tudi roman Ulikses, naj bi Joyce 19. oktobra z vlaka v Trst po pomoti izstopil na železniški postaji v Ljubljani. "Ko sta prišla James Joyce in njegova draga v Ljubljano, v Hotelu Tivoli ni bilo mesta za spanje. Bila je jesen, Joyce pa je začel metati kostanje skozi kanalizacijsko rešetko," je povedal kipar Jakov Brdar, avtor Joyceu posvečenega spomenika na ljubljanski železniški postaji, ki obuja ta dogodek. Spomenik so odkrili leta 2003, ko smo v Sloveniji prvikrat zaznamovali Bloomov dan.