Gre za razpravo, ki jo je organizirala Slovenska matica, naslovno vprašanje pa se dotika usode tiskane knjige ob pojavu množičnih medijev. Medtem ko je Jančar prepričan, da zanimanje za knjigo kljub elektronskim in drugim množičnim medijem ne bo izginilo, je Kovač poudaril predvsem čutno doživljanje knjige, Manca Košir pa je zaskrbljena zaradi nepriljubljenosti branja med odraslimi in funkcionalne nepismenosti Slovencev.

Po Jančarjevem mnenju se razmerje med piscem in bralcem knjige zaradi medijev ne bo spremenilo. Kajti, kot pravi slovenski pisatelj, knjiga nastane v glavi in se reproducira v glavi nekoga drugega. Kljub temu pa se odpira kulturno vprašanje, kaj se s knjigo dogaja ter ali bo izginila in se prenesla v kakšen medij. Jančar je omenil še vprašanje o tem, ali nastaja tudi neki nov, globaliziran način mišljenja, ki ga prinaša internet.

Čutno doživljanje knjige
Edvard Kovač pa meni, da lahko iz nove tehnologije, ki se najprej predstavlja kot nasprotnica kulturi branja, naredi zaveznika. Sprejeti je le treba dejstvo, da je današnja kultura večstopenjska in tako še vedno obstajajo slovesni trenutki, ko pisana beseda dobi svojo težo. Tak je, na primer, trenutek avtentične besede, ki potrebuje klasično obliko knjige, da besedilo lahko doživljamo in občutimo. Kovač je tudi prepričan, da bi elektronski mediji lahko prevzeli znanstveno knjigo, ne pa literarne. Ob tem poudarja še, da človek knjigo čutno doživlja in ima po njej globinsko potrebo.

Izraz Gutenbergova galaksija je po Kovačevem mnenju uveljavljen izraz, pomeni pa svet oziroma kozmološki dogodek, ki ponazarja, da ljudje živimo skupaj s knjigo. Le da danes prevladuje občutek, da se je ta galaksija razpršila, kar pravzaprav izpostavlja vprašanje izginjanja kulture, saj s tem "izginjajo umetniški poklici, od piscev knjig do slikarjev".

Nepriljubljenost knjig med odraslimi
Mance Košir zaradi bralne značke, ki je svetovni fenomen, za bralno kulturo šolarjev ne skrbi. Težave, kot pravi, nastanejo v srednji šoli, saj glede na raziskave srednješolci navadno ne marajo knjig. Eden od vzrokov za to je po njenem mnenju zlasti dejstvo, da v okolju, kjer mladostniki živijo, odrasli nimajo ljubezni do branja. Kot je še povedala, se je v študijskih krožkih Beremo z Manco Košir usmerila predvsem na to, da berejo odrasli.