morajo njeni člani prvič po več kot sedemdesetih letih odločiti, ali bodo letos nagrado sploh podelili.

V zadnjih tednih je s svojih položajev odstopilo šest od osemnajstih članov Švedske akademije, ene najuglednejših in najbolj častitljivih kulturnih ustaanov v državi; med njimi je bila tudi predsednica Sara Danius. Zmeda s krčenjem članstva bi lahko pomenila katastrofo za 230 let staro ustanovo - njene člane izbirajo s pomočjo tajnega glasovanja, njihovo članstvo, ki načeloma traja do smrti, pa dokončno potrdi šele kralj.

Če letos ne bo nagrade, bosta naslednje leto dve
Skupina, ki ima trenutno samo še deset delujočih članov, je na današnjem sestanku razpravljala o usodi letošnje Nobelove nagrade za književnost. Doslej je namreč veljalo, da je za kvorum potrebno soglasno mnenje vsaj dvanajstih članov komisije. Dokončna odločitev bo najverjetneje znana v petek - in če nagrade letos ne bo, to pomeni, da bo svet v oktobru 2019 dobil dva nova nobelovca, je za The Guardian napovedal eden izmed članov komisije Per Wästberg.

Izbiro nagrajenca so nazadnje preskočili leta 1943, na vrhuncu druge svetovne vojne, ko so imeli nacisti v pesti velik del Evrope. Pred tem so podelitev nagrade preskočili le šestkrat. Šestkrat se je tudi zgodilo, da so podelitev zamaknili za eno leto, ker po njihovi presoji nobeden od nominirancev ni ustrezal pogojem za visoko nagrado.

Novinar švedskega radia Mattias Berg je 25. aprila v oddaji Kulturnytt prvi razkril, da obstaja omahovanje glede letošnje nagrade, češ da eden izmed članov zahteva odlog, ker ga "moti kaos znotraj Akademije", ki da si "letos res ne zasluži časti podeljevanja Nobelove nagrade".

Nekdanji predsednik Horace Engdahl je po prejšnjem zasedanju članov miril zaskrbljene novinarje: "Mislim, da se bo problematika izkazala za manj zapleteno, kot si ta hip predstavljate."

Tokrat je v žarišču krize Jean-Claude Arnault, eden izmed članov, ki so pred kratkim odstopili. Ugledni francoski fotograf (in mož pesnice Katarine Frostenson) je tarča več obtožb spolnih napadov in nadlegovanja, o katerih je prvi lani poročal časopis Dagens Nyheter. (Arnault prek svojega odvetnika vse obtožbe zanika). Več prič je potrdilo celo, da je Arnault leta 2004 na prireditvi v kraljevi palači za zadnjo plat zagrabil celo nič hudega slutečo princeso Victorio.

Akademija je tarča kritik tudi zato, ker je kršila lastno pravilo o križanju zasebnih interesov - finančno je podprla kulturni center Kulturplats Forum, ki ga vodita ravno Arnault in Frostensonova.

Škandal, ki očitno sega vse do jedra ugledne institucije, je pretresel švedsko družbo, ki naj bi veljala za vzor enakopravnosti spolov, in odmeval po vsem svetu. Novembra lani, ko je gibanje #MeToo dobilo večji zalet, je 18 žensk spolnega nadlegovanja obtožilo takrat še neimenovanega moškega (danes vemo, da je to Arnault); incidenti so se zgodili v razponu med letoma 1996 in 2017. Dve od žrtev, Gabriella Hakansson in Elise Karlsson, sta tudi javno spregovorili o svojih izkušnjah.

Predsednica Akademije Sara Danius je kmalu po tem razglasila, da je organizacija pretrgala vse vezi z Arnaultom; dodala je še, da so med prejemnicami "neželene intimnosti" fotografa tudi članice Akademije in njihove sorodnice.

Javna skrivnost?
Neodvisna preiskava, ki so jo medtem vodili švedski odvetniki, je v naslednjih mesecih pokazala, da je financiranje Arnaultovega kulturnega foruma kršilo pravilnik in da so se omenjene "neželene intimnosti" v resnici dogajale, da pa zanje ni vedelo veliko nevpletenih ljudi. Trdijo tudi, da je Arnault v preteklosti sedemkrat še pred uradno razglasitvijo razkril ime dobitnika Nobelove nagrade.

Trditev, da so bile fotografove nečednosti skrivnost, mnogi postavljajo na laž, na primer nekdanja žena Horacea Engdahla Ebba Witt-Brattstroem, ki je za CNN povedala, da lani "ni bila niti najmanj presenečena nad razkritjem obtožb". "Za to so vedeli vsi, ampak ni veljalo za nekaj pomembnega. V kulturni sferi so ljudje vedeli, da se mu mlade ženske ne smejo približevati."