Arhivski plakat, ki napoveduje stripovsko različico Živalske farme. Foto: AP
Arhivski plakat, ki napoveduje stripovsko različico Živalske farme. Foto: AP

Arhiv korespondence, v katero je bil vključen avtor Živalske farme in klasike 1984, je trenutno na prodaj na prostem trgu, in sicer zato, ker je materinsko podjetje založnika že leta 2018 sklenilo zapreti skladišče in prodati njegov inventar.

Teh fasciklov ni 50 let odprl nihče, ker so idioti in niso razumeli vrednosti tega, kar imajo. Zakaj se ni odbor posvetoval s strokovnjaki in zgodovinarji, ki bi razumeli, da je morda treba s prodajo nekaj zaslužiti, a bi se tudi zavedali prave vrednosti arhiva? Namesto tega pa so razpršili narodni arhiv.

Jean Seaton, Orwellova fundacija

80-letni sin Georgea Orwella Richard Blair (pravo Orwellovo ime je bilo Eric Blair) je nevarnost izgube za britanski Guardian komentiral: "Neverjetno žalostno je ... Ko bodo to gradivo pokupili zasebni zbiralci, se lahko za vedno porazgubi v eter."

Trgovec s starimi knjigami Peter Harrington trenutno za 75 tisoč funtov (dobrih 88 tisoč evrov) na prodaj ponuja dokumentacijo, ki je bila v lasti Orwellovega založnika Victorja Gollancza; gre za različne dokumente, povezane z Orwellovim drugim romanom, A Clergyman's Daughter. Med njimi so Orwellova pogodba, pismo s popravki in poročilo Geralda Goulda, ki je bil takrat (leta 1934) zadolžen za branje rokopisov; presodil je, da je besedilo vredno objave.

Za 50 tisoč funtov (59 tisoč evrov) so na prodaj dokumenti, povezani z romanom Keep the Aspidistra Flying. Iz njih lahko med drugim razberemo, da je Orwell konec romana spremenil, ker se je bal, da bi ga lahko tožili zaradi obrekovanja. Leta 1936 je pisal Gollanczu, zgrožen nad spremembami, ki jih je urednik pričakoval od njega. Napisal je, da bo poskušal upoštevati urednikove pripombe – "do te mere, da ne uničim cele knjige".

Korespondenca, povezana z Živalsko farmo, vključuje Gollanczevo zavrnitev protitotalitaristične basni; skrbelo ga je, da bo knjiga škodovala anglo-sovjetskim odnosom. Orwell odgovarja: "Moram ti povedati, da je to po mojem mnenju s tvojega zornega kota popolnoma nesprejemljivo; knjiga je protistalinovska." Gollancz je namreč mislil, da knjiga zavzema stalinistično stališče, ko pa je končno prebral rokopis, pisatelju sporoči: "Ti si imel prav in jaz sem se motil. Tako zelo žal mi je. Vračam rokopis."

Orwellov biograf DJ Taylor meni, da je založba z
Orwellov biograf DJ Taylor meni, da je založba z "neverjetno dragocenim arhivom" od nekdaj ravnala "amatersko". Že ko je sam pred 23 leti pisal prvo knjigo o Orwellu, ni nihče skrbel za varnost. "Nekoč sem prišel v pisarno in so komentirali: 'Joj, kam pa je šlo?' Nekam so založili celotno škatlo Orwellovih pisem Victorju Gollanczu." Foto: AP
"Komercialni založniki ne razmišljajo ravno veliko o arhiviranju literarnega gradiva, kar je malce ironično," je komentiral literarni agent Bill Hamilton. Foto: AP

Victor Gollancz je bil ustanovitelj ene najvplivnejših literarnih založb 20. stoletja. Njegovo podjetje je kupila skupina Orion, ki je nato postala del podjetja Hachette, ta pa je v lasti multinacionalke Lagardère.

Trgovec s starimi knjigami Rick Gekoski je dobil zadolžitev, da razproda Gollanczevo dokumentacijo, v kateri je tudi dopisovanje s Kingsleyjem Amisom in Daphne Du Maurier. Kritike tega početja se mu zdijo "zgrešene", je komentiral za Guardian: "To vse je odobril Malcolm Edwards, direktor Oriona, in gradivo je bilo prodano na zahtevo odbora." Leta 2021 je zapisal: "Nikomur ni bilo mar, kam ali h komu so ti papirji šli." Spominjal se je ogromnih fasciklov in omaric, ki so bili več kot pol stoletja neodprti.

Ko je nekaj časa skušal celoten arhiv prodati za približno milijon funtov, a brez uspeha, je tega razdelil med več prodajalcev, zbiralcev in knjižnic. "Odbor nas je prosil samo, naj se znebimo vsega, česar se lahko ... Drugo pa naj vržemo stran."

Predsednica Orwellove fundacije Jean Seaton je komentirala: "Teh fasciklov ni 50 let odprl nihče, ker so idioti in niso razumeli vrednosti tega, kar imajo. Zakaj se ni odbor posvetoval s strokovnjaki in zgodovinarji, ki bi razumeli, da je morda treba s prodajo nekaj zaslužiti, a bi se tudi zavedali prave vrednosti arhiva? Namesto tega pa so razpršili narodni arhiv."

Novinarka Liz Thompson, ki je več kot 35 let poročala o založniškem svetu, je prodajo opisala kot "kulturni vandalizem". "Britanska kulturna dediščina odhaja poceni in prek preprodajalcev starih knjig ... Kaj si sploh še lahko obetajo biografi in zgodovinarji?"