Nazadnje je Velikega Gatsbyja na filmsko platno prenesel Baz Luhrmann. Kritiki nad njegovim 'spektaklom kiča' niso navdušeni, saj je menda v iskanju popolne oblike popolnoma pozabil na vsebino. Foto: Kolosej
Nazadnje je Velikega Gatsbyja na filmsko platno prenesel Baz Luhrmann. Kritiki nad njegovim 'spektaklom kiča' niso navdušeni, saj je menda v iskanju popolne oblike popolnoma pozabil na vsebino. Foto: Kolosej
Akademkinja Sarah Churchwell, avtorica Careless People, je pred Velikim Gatsbyjem v knjigi The Many Lives of Marilyn Monroe razčlenjevala popkulturni fenomen MM. Foto: Založba Virago

Careless People je zgodba o tem času, zgodba o nastanku knjige Veliki Gatsby in zgodba o tem, "kako je F. Scott Fitzgerald ustvaril knjižno klasiko, obenem pa odkril sodobno Ameriko".

Veliki Gatsby izpod peresa F. Scottta Fitzgeralda je gotovo eno najprepoznavnejših knjižnih del vseh časov, v zadnjem letu je roman iz leta 1925 pravi bralski preporod doživel tudi zaradi vnovične ekranizacije, pod katero se je podpisal Baz Luhrmann.

V začetku junija pa je izšlo še delo Careless People, "resnična zgodba o nastanku Fitzgeraldove mojstrovine", ki podrobno raziskuje povezavo med knjižno klasiko, ki so jo prebirale tudi generacije slovenskih maturantov, in svetom, v katerem je pisatelj živel.

"Gatsby" se odvija v letu 1922, knjiga avtorice Sarah Churchwell pa razčlenjuje ključne mesece v jeseni tega leta, ko sta se F. Scott Fitzgerald in njegova žena, radoživa južnjaška lepotica Zelda, po letih življenja na poti - posebej pri srcu sta jima bila Pariz in Azurna obala - vrnila v New York. Tam sta starša male Scottie, ki se je rodila leta 1921 v Minnesoti in je ostala njun edini otrok, hodila na zabave, popivala v Great Necku (v Velikem Gatsbyju "zakrinkan" v West Egg) na Long Islandu, ponočevala v zakajenih klubih in spekaeasies; visoka družba je sobivala v harmoniji z mafijo, začela pa se je rojevati tudi zvezdniška kultura, ki sta jo poosebljala prav "glamurozna" Fitzgeraldova.

Kot pri založbi Virago navajajo v opisu knjige, avtorica sledi nastajanju knjižne mojstrovine in raziskuje, kako se fikcija oblikuje v umu genija. Biografske in zgodovinske podatke je obogatila s pozabljenimi novičarskimi zapisi, pismi in na novo odkritim arhivskim materialom. Izhajala je tudi iz opomb, ki jih je nekaj let pred smrtjo nakracal Fitzgerald. Careless People zaokroži z nastankom Velikega Gatsbyja in dvojnega umora, ki naj bi bil ključen navdih zanj. Pri Guardianu Churchwellovi očitajo prav pretirano fascinacijo s tem zločinom, ki naj bi zakrivila najšibkejši del sicer menda resnično zanimive in branja vredne knjige.

F. Scott Fitzgerald je za razvratno življenje plačal visoko ceno: leta 1940 je kot "brezposelni scenarist", kakor ga je v biografiji označil Matthew J. Bruccoli, v Hollywoodu umrl za posledicami alkoholizma. Star je bil 44 let. Njegova knjižna dela so bila takrat skoraj v celoti prezrta in pozabljena. Zelda - njun zakon je dokončno propadel okrog leta 1930, koncu skupnega življenja sta botrovala njegov alkoholizem in njena duševna bolezen -, tudi sama pisateljica (pa tudi plesalka, pesnica, slikarka ...), je umrla osem let kasneje v bolnišničnem požaru.

Zanimanje popularne kulture za Fitzgeralda se je spet pojavilo po Zeldini smrti in še več kot pol stoletja kasneje ne pojenja.