Kot je povedal Wieser, mu je nagrada v veliko čast. Kreiskyja (1911-1990), ki je bil avstrijski minister za zunanje zadeve in kancler, je tudi osebno poznal in se z njim večkrat pogovarjal na temo manjšin. Nagrado mu bodo izročili 23. marca v Celovcu.
V mladosti je kot koroški Slovenec na avstrijskem Koroškem na lastni koži doživel, kaj pomeni nespoštovanje do jezika in kulture. Ko se je začel ukvarjati s knjigami, je želel narediti konec takšni obliki medsebojnega soočanja. Spomnil je na pozitivno izkušnjo z začetka 80. let preteklega stoletja, ko sta dve založbi skupaj izdali slovenske knjige, kar je bilo pozitivno sprejeto. In iz te pozitivne izkušnje so, kot je dejal, stopili na pot, po kateri hodijo še danes in ki je spremenila vzdušje tako v ožjem kot v širšem evropskem prostoru.
Pred dobrimi 30 leti ni bilo slovenske knjige v nemškem jeziku
"Če se spomnimo, da na začetku 80. let preteklega stoletja nismo imeli niti ene slovenske knjige, prevedene v nemščino, jih imamo danes samo v naši založbi, ki deluje že 28 let, skoraj 100," je dejal Wieser. Tak odnos ni veljal le v razmerju do slovenske kulture, temveč je zaznamoval pogled do kulture in literarnih dosežkov celotnega vzhodnoevropskega prostora. Tako so sprejeli odločitev, da poskusijo poiskati novo pot do razumevanja med ljudmi in kulturami.
Slovensko literaturo postavili v evropski prostor
Založba Wieser izdaja slovensko, hrvaško, srbsko, albansko, madžarsko, češko, slovaško in poljsko literaturo. Do zdaj so izdali od 1.200 do 1.300 knjig, od tega je, kot je pojasnil Wieser, od 450 do 500 prevodov iz tujih jezikov. Izdajajo tudi serijo Europa erlesen, v katero so vključena besedila 12.000 avtoric in avtorjev, ki so prevedena iz več kot 50 jezikov. Med njimi je od 500 do 700 izvlečkov iz literatur slovenskih avtorjev. Z njo so, kot je dejal Wieser, slovensko literaturo enakovredno postavili v evropski prostor.
Nagrajujejo literaturo na strani svobode, enakosti, solidarnosti
Nagrado, poimenovano po Kreiskyju, podeljuje Inštitut Karla Rennerja v sodelovanju s socialdemokratskimi izobraževalnimi organizacijami. Z njo želijo počastiti literaturo, ki se zavzema za svobodo, enakost, socialno pravičnost, solidarnost in toleranco ter svobodo umetniškega izražanja.
Poleg glavne nagrade podeljujejo še več posebnih nagrad. Glavno nagrado za leto 2014 je prejel v Berlinu živeči iraški pisatelj Najem Wali za knjigo Bagdad Marlboro. Podelili so mu jo 9. marca na Dunaju.