Ob tridesetletnici Slovenije in stoletnici Mednarodnega Pena je novoletno poslanico Slovenskega centra Pen podpisala njegova predsednica Tanja Tuma. Foto: BoBo
Ob tridesetletnici Slovenije in stoletnici Mednarodnega Pena je novoletno poslanico Slovenskega centra Pen podpisala njegova predsednica Tanja Tuma. Foto: BoBo

Obenem prebivalcem in prebivalkam Slovenije želi, da naj jih "lepe in svobodne besede književnosti spremljajo vse dni v letu 2022 in naprej". "V novem letu želimo člani in članice slovenskega Pena prebivalkam in prebivalcem Slovenije več lepih besed, leposlovja in umetnosti, saj se v njih zrcali in z njimi izraža veliko najboljšega, kar je v vsakem človeku," so zapisali.

Opozarjajo, da bo naporno, "saj nas bodo politiki in agitatorji prepričevali, da so oni najboljši, včasih prijazno, drugič manj", družabna omrežja pa bodo "odmevala od globokih misli anonimnežev, sovražni govor bo padal po vseh kot zoprna sodra pozimi". A, kot menijo, ima prav vsak izmed nas možnost in moč, da se lahko upre neprimernemu dialogu.

Prvi stavek Temeljne listine Pena, združenja pisateljev, pesnikov in esejistov, ki letos praznuje sto let obstoja, se ne glasi zaman: "Književnost ne pozna meja, zato naj kljub političnim ali meddržavnim razprtijam ostane skupna vrednota narodov."

Slovenski center Pen

Opomin na tragedijo v Dragonji: človekove pravice so univerzalne
Življenje schengenske Evrope, kot so zapisali, žal ponovno postavlja meje in ograje z rezalno žico. Spomnili so na nedavno utopitev kurdske deklice Rahime v Dragonji. "Kako drugačna je Rahima od sosedove Mojce ali sošolke Metke? Ima gluhonema Rahima manj človekovih pravic kot Mojca, ker ni rojena v mladi državi Evropske unije Sloveniji temveč v Turčiji? Kaj sporoča Evropa državljanom sveta s svojim nehumanim postopanjem z ljudmi na njenih mejah," se sprašujejo.

Menijo, da nas mora skrbeti njeno sporočilo, da se zdi, kot da so človekove pravice relativne in ne univerzalne. "Dvoličnost do vrednot Evropske konvencije o človekovih pravicah in grobo kršenje osnovnih človekovih pravic v postopanju z migranti na mejah trdnjave Evrope je kot gangrena na udih telesa. Počasi prodira gnitje in razgradnja človečanskih norm v notranjost telesa, zastruplja mišice in organe, dokler ne ustavi tudi srca, v senci bolezni pa prežita vojna in smrt," so zapisali.

Svoboda izražanja na preizkušnji
Opozarjajo, da je bila, čeprav so človekove pravice in svoboda izražanja temeljne vrednote demokratične Evropske unije in jih varujejo pravne norme, njih krhkost v času epidemije na veliki preizkušnji. "Večkrat smo videli, kako oblastniki nasilno kaznujejo svobodno izražanje mnenj, združevanje ljudi na protestih, pisanje o koruptivnih zgodbah in političnih manipulacijah," so zapisali.

"Tožbe proti novinarjem in intelektualcem, pregon žvižgačev, pritiski na javne novinarske družbe kot slovenski STA in RTV, zloraba pravnih sredstev za kaznovanje kritike, nasilje in globe, izrečene protestnikom, ki so izražali svoje mnenje, vse to vodi v zatiranje svobode izražanja in razgrajevanje demokracije." Foto: Jani Ugrin/RTV Slovenija

Dodajajo, da tožbe proti novinarjem in intelektualcem, pregon žvižgačev, pritiski na javne novinarske družbe kot slovenski STA in RTV, zloraba pravnih sredstev za kaznovanje kritike, nasilje in globe, izrečene protestnikom, ki so izražali svoje mnenje, vodijo v zatiranje svobode izražanja in razgrajevanje demokracije, zato z upanjem zrejo v Evropsko komisijo, da bo zakonsko zaščitila evropske medije in njihovo neodvisnost. Menijo, da bi bil prvi pogumni korak politični ali humanitarni azil Julianu Assangeu, "ki nam je odprl oči, kako 'demokratične' vlade manipulirajo z nami".

"V prazničnem času, ko se spominjamo zgodovinskih trenutkov za Slovenijo, sprejema ustave, osnovanje demokratične družbe, zaveze solidarnosti in miru v regiji, našega vstopa v Evropsko unijo, bodimo ljudje," pozivajo.

Kot so še zapisali, je del njihove poslanice tudi balada o kurdski deklici Rahimi Borisa A. Novaka z naslovom Kralj Svobode.