Že 17. konference, ki jo organizira mariborski Izum, se letos udeležuje okoli 500 gostov iz 15 držav, predvsem z Zahodnega Balkana, kjer uporabljajo v Sloveniji razviti knjižnični informacijski sistem Cobiss.

Bolgarija na pragu Cobissa
Kot je v uvodnem nagovoru poudaril prvi mož Inštituta informacijskih znanosti (Izum) Tomaž Seljak, je konferenca sestavni del mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije z državami Zahodnega Balkana, zato je posebna pozornost namenjena knjižničarjem držav, ki so se uradno pridružile projektu Cobiss.Net. Ob tem je posebej izpostavil Bolgarijo, ki je tik pred vstopom v omenjeni sistem, prav tako pa so za organizatorje pomembne tudi slovenske knjižnice, za katere je bila konferenca vselej lepa priložnost za izmenjavo strokovnih izkušenj.

"Izum danes podpira avtomatizacijo 600 knjižnic v šestih državah, od tega 390 v Sloveniji. Več kot 3000 knjižničarjev svoje delovne naloge opravlja s pomočjo naše programske opreme, na servise Cobissa pa je navezanih vsaj 300.000 uporabnikov, ki opravijo okoli 17 milijonov iskanj in 15 milijonov izposoj gradiva letno. Obseg centralnih in lokalnih bibliografskih baz presega deset milijonov vpisov, naša spletna stran pa beleži pet milijonov obiskov letno," je dejal Seljak in s tem razložil, kam so prišli v 25 letih svojega delovanja.

Knjižničarstvo je v zadnjih dveh desetletjih doseglo revolucionaren razvoj, saj so inovacije tako številne in globoke, da je današnje delovanje knjižnic težko primerjati z razmerami v preteklosti. Kot je še dejal Seljak, danes ne bi trepetali za razvoj slovenske industrije in storitvenih dejavnosti, če bi znali kaj podobnega razviti tudi na drugih področjih družbe.

Tudi knjižnice morajo v korak s časom
Sicer pa je po njegovih besedah celotno svetovno knjižničarstvo pred velikimi izzivi, saj se je tako pri generiranju in organizaciji kot tudi pri distribuciji in uporabi informacij nakopičilo toliko novega, da v vseh svetovnih centrih knjižničarstva uvajajo, napovedujejo ali vsaj razmišljajo o globokih konceptualnih spremembah.

Ključna vloga Zahodne Evrope
Uvodnega dela konference se je udeležil tudi koordinator za Zahodni Balkan na zunanjem ministrstvu Vojko Volk. Med drugim je poudaril, da je ta regija zgornja prioriteta slovenske zunanje politike, saj je evropska perspektiva območja temelj za stabilnost in varnost tega dela Evrope. Med dobre novice zadnjega časa v tej zvezi je uvrstil srečen konec zgodbe o Lizbonski pogodbi ter napredek na področju vizumske liberalizacije, pa tudi dogovor med Slovenijo in Hrvaško o reševanju mejnega vprašanja.

Volk pa je ob tem dodal, da so ključni vendarle konkretni projekti povezovanja in pomoči pri prenosu standardov in norm, zaradi česar Slovenija več kot 70 odstotkov vseh sredstev za mednarodno razvojno sodelovanje namenja prav regiji Zahodnega Balkana. Tudi projekt Cobiss je za zunanje ministrstvo zelo pomemben, saj je tudi to pogoj za kakovostno izobraževanje in ključen dejavnik za razvoj znanstveno-izobraževalnih dejavnosti.