Po navedbah omenjene spletne prodajalne so prvič v njihovi zgodovini prodali več elektronskih knjig kot navadnih, pri čemer so že pred božičem poročali o tem, da vse več ljudi kupuje njihov bralnik kindle. To je seveda za seboj potegnilo trgovsko mrežo, in če so vsi tisti, ki so pod drevescem našli zavit elektronski bralnik, hoteli tudi brati, so ga morali tudi napolniti.

Brez vampirjev ne gre
Med najbolj prodajanimi knjigami so se tako znašle Midnight in Madrid Noela Hynda, ki mu sledijo Dan Brown z Izgubljenim simbolom, The Help Kathryn Stockett, Conspiracy in Kiev, ki je prav tako delo Noela Hynda, Vanish Toma Pawlika, The Crossroads Cafe Deborah Smith in kuharska knjiga Beth Hensperger. Pri vsem tem se seveda ni mogoče izogniti trenutno zelo priljubljeni vampirski sagi, ki je s tretjim delom, naslovljenim Mrk, končala na devetem mestu, sledi pa ji Prevzetnost in pristranost Jane Austen.

Ne glede na trenutni uspeh elektronskega bralnika, ki ga poznamo že v dveh velikostih, se mnogi še vedno sprašujejo, ali se bo tovrstni način branja resnično uveljavil ali pa bo tudi v prihodnosti papir obdržal svoj šarm. Poleg tega so ovire tudi avtorske pravice, ki jih imajo v veliki večini v lasti klasični založniki. Položaj elektronske knjige se v tujini, kot kaže, vse bolj in bolj utrjuje, pri nas pa se zdi, da smo do takih novosti še precej skeptični. Morda kot eno izmed večjih ovir vidimo tudi finančno plat, po drugi strani pa se zdi, da Slovenci knjige še kar dojemamo kot klasične in se (za zdaj?) še ne bi odpovedali vonju papirja. Morda pa samo nismo odprti za novosti in čakamo na odzive tujine?

Pisatelj ali multimedijski umetnik
Kaj lahko pričakujemo, če bo elektronska knjiga nadomestila običajno knjigo s platnicami in z listi, narejenimi iz papirja? Vsekakor bi se proces branja popolnoma spremenil - elektronski bralniki že danes ponujajo veliko različnih možnosti, npr. poslušanje glasbe -, kar bi pomenilo, da bi se tovrstne multimedijske funkcije lahko hitro znašle poleg brane zgodbe. Kot dodatna animacija, ki jo lahko bralec po mili volji pregleda, posluša ali pač preskoči, kot bi lahko preskočil posamezne strani ali izseke zgodbe, kar bi posledično vodilo v možnost izbire več različnih različic ene same zgodbe (saj veste, nekako v slogu: bralec je lahko tudi avtor). Avtor oziroma pisatelj pri taki knjigi niti ne bi bil več klasičen pisatelj, ampak neke vrste multimedijski umetnik, ki bi moral obvladati tako pisanje kot glasbo režijo, fotografijo itd.