Prva referentka Eva D. Bahovec se je v referatu z enakim naslovom, kot ga nosi simpozij, spraševala, ali filozofinje "niso obstajale, so ostale skrite 'pred zgodovino' ali pa so izbrisane". Odgovor je po njenih besedah povezava vsega trojega, s ključnim dopolnilom, da v filozofskem kanonu, raziskovanju in poučevanju še vedno nimajo mesta, ki bi jim lahko pripadel.

"Shakespearova sestra"
Težko je presoditi, v kolikšni meri je to odvisno od spola in v kolikšni z novim načinom njihovega zastavljanja vprašanj o tem, kaj je filozofija. Težko je reči, ali je Simone de Beauvoir še vedno "odsotna" prav zaradi tega, ker je vpeljala novo podobo misli, ki izhaja iz vsakdanjega življenja. Vztraja pri avtobiografiji, povezani z njeno inavguralno kartezijansko gesto - Ženska sem!, in vpeljavi spolne razlike v filozofijo, pri čemer se je zgledovala po veliki Heglovi Fenomenologiji duha in tistem, česar tam ni mogla najti, razmišlja Bahovčeva.

"Filozofija in Drugi spol? Videti je, da tega še dolgo ne bomo videli!" je zapisala Bahovčeva, ki meni, da 30. "obletnica Beauvoirjeve dopolnjuje obletnico velikega Shakespeara s feministično fantazijo o Shakespearovi sestri, ki jo je v Lastni sobi vpeljala Virginia Woolf".

Knjiga, ki je spremenila razumevanje odnosov med spoloma
V nadaljevanju simpozija, ki se je začel opoldne, so nastopile še govornice, ki so tematizirale avtoričino znamenito delo Drugi spol. Ana Maskalan je predstavila referat z naslovom The Second Sex: the Tragedy of the Happy, Lara Vukšič prispevek Drugi spol: svobodna ženska, Eva Matjašič referat Drugi spol: lezbijka, Polona Mesec pa je Drugi spol obravnavala kot mesto izjavljanja in strukturo feminističnega nagovora.

Simpoziju popoldne sledita okrogli mizi. Na prvi z naslovom Missing Beauvoir sodelujejo Andrina Tonkli Komel, Katja Kolšek, Anja Radaljac, Jasna Kolar, Alja Lobnik, Katarina Radaljac in Maskalanova. Na drugi z naslovom Aktualna Beauvoir: ženske in filozofija pa Erika Nagode, Maruša Nardoni, Klara Poličnik, Dali Regent, Klavdija Remškar, Martina Šoster in Nesa Vrečer. Srečanje, posvečeno francoski intelektualki, bo sklenilo kratko predavanje Tonkli Komeljeve, ki ga je naslovila Postajati Beauvoir.

Niz dogodkov ob obletnici Beauvoirjeve so pripravili Filozofska fakulteta, Trubarjeva hiša literature, Aporija in Študentsko filozofsko društvo.

Francoska pisateljica, eksistencialistična filozofinja, družbena teoretičarka, feministka in politična aktivistka Simone de Beauvoir (1908-1986) je veljala za izjemno intelektualko. Mednarodno pozornost je vzbudila z delom Drugi spol (1949), ki je sprožilo tektonski premik v razumevanju ženske. Pomemben je tudi roman Mandarini. Napisala je tudi več avtobiografskih del. Eden izmed njenih najbolj znanih izrekov je "Ženska se ne rodi: ženska to postane."