Splošna knjižnica Ljutomer, ki je bila ustanovljena leta 2004, se ponaša s posebnostjo, da ni zgolj knjižnica, temveč ima tudi tri enote: muzej in galerijo ter kino, ki pa zadnjih nekaj let ne deluje. Takšno strukturo ima v Sloveniji le še nekaj zavodov.

Knjižnična dejavnost za več občin
Knjižnica, ki ima 3600 članov, opravlja knjižnično dejavnost za območje občin Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej. V zadnjem času se v knjižnici vse bolj posvečajo digitalizaciji vsebin, prehajajo na e-vire, tako da imajo vsako leto tudi približno 300 e-knjig, v njihovi ponudbi pa so tudi zvočne knjige.

Prilagajanje sodobnim zahtevam ...
Na področju knjižnične dejavnosti so leto 2020 izkoristili tudi za obogatitev ponudbe e-gradiva. Zaradi velikega zanimanja za kulturno dediščino želijo digitalizirati čim več tovrstnih vsebin, ki jim jih v obilici ponuja tudi njihov muzej. Po besedah direktorice Vesne Laissani je epidemija močno posegla v njihovo delo, v začetku novembra je virus zašel tudi v knjižnico. Kljub upoštevanju vseh navodil so vsi zaposleni zboleli in so morali za 14 dni zapreti vrata knjižnice.

Tako jih je tudi epidemija spodbudila k iskanju novih načinov, kako uporabnikom približati branje in vse, kar je bralcem knjižnica prej ponujala v neposrednem stiku. "Zdaj so na voljo e-knjige, pripravljamo videoposnetke in različne vsebine, ki jih lahko damo na splet. Aktivni smo na Facebooku, kjer uporabnike seznanjamo z informacijami, zanimivimi utrinki iz zgodovine, predstavljamo novitete …" je povedala direktorica.

... ob hkratnem oziranju v preteklost
Dodala je, da pri ljudeh opažajo vse večje zanimanje za zgodovino in kulturno dediščino, zato so se temu področju posebej posvetili in ga želijo čim bolj digitalizirati. Pri tem lahko veliko vsebin črpajo ravno pri eni izmed svojih enot – muzeju, ki se med drugim posveča taborskemu gibanju, Karolu Grossmannu in Francu Miklošiču, je še povedala Vesna Laissani.