Gre za enega najprestižnejših in najodmevnejših mednarodnih pesniških festivalov v tem delu Evrope. "Prizadevali smo si narediti največ, kar je mogoče," je pred dnevi na predstavitvi programa na Ptuju povedal vodja festivala Aleš Šteger. Po njegovih besedah želijo festival izpeljati v fizični, ne le virtualni obliki, saj so takšni dogodki v današnjih razmerah izjemnega pomena. "Potrebujemo drugega, potrebujemo besedo drugega, potrebujemo občutek, da je še nekdo tam," je prepričan.

Letošnji osrednji pesniški figuri sta italijanska pesnica Patrizia Cavalli ter škotski pesnik in pisatelj John Burnside, ki se iz zdravstvenih razlogov ne bosta mogla udeležiti festivala v živo, bosta pa zbrane nagovorila virtualno. Pri založbi Beletrina so pravkar izdali njuni zbirki Ti lepi dnevi v prevodu Miljane Cunta in Izbrane pesmi v prevodu Jerneja Županiča.

"Ne vem, kako, a s svojim pisanjem bi poskusil spodbuditi ljudi, da bi bili morda radikalnejši. Kar pomeni, da se bom moral prebiti mimo urednikov, ki me večinoma dojemajo kot prijaznega gospoda, ki lahko napiše prijeten članek o naravi. Sam pa bi rad začel pisati bolj politično angažirana dela," je v intervjuju za STA o aktivistični moči pisanja dejal Burnside.

30 domačih in tujih poetov

V živo bodo po napovedih gostili več kot 30 pesnikov in pesnic, med njimi madžarsko pesnico in prozaistko Krisztino Toth, ki je letošnja avtorica Odprtega pisma Evropi. Prvič ga bo mogoče slišati na odprtju festivala čez teden dni. "Osrednjih gostov je 14 iz 12 držav, v spremljevalnem programu pa se bo predstavilo še 19 pesnikov iz štirih držav," pa je pojasnila producentka festivala Sabina Tavčar.

Med napovedanimi gosti so Adisa Bašić iz BiH-a, Krystyna Dabrowska iz Poljske, Gaia Ginevra Giorgi iz Italije, Sonja Harter iz Avstrije, Mohan Rana iz Indije, Ariel Spiegler iz Francije, Mikael Vogel iz Nemčije ter Sergej Harlamov, Urška Kramberger in Ivo Stropnik iz Slovenije.

Danes, v sredo, dan pred uradnim začetkom festivala, so na Ptujskem gradu gostili Pesniški turnir v organizaciji založbe Pivec, na prenovljeni ptujski tržnici pa bo nastopil Slovenski nacionalni mladinski orkester z mladimi glasbeniki iz vse Slovenije. Glasbo pod taktirko Žive Ploj Peršuh so pospremili vokalisti in pesniki. Dogodki v sklopu Dnevov poezije in vina so istočasno potekali tudi v Pavlovi hiši v Potrni, kamnolomu na Pruhu pri Kungoti, v mestnem parku v Krškem in pred Cankarjevim domom v Ljubljani. Tam naznanja festival že plakatna poezija.

Četrtkov pogovor s častnim gostom

Strnjeno dogajanje se bo začelo v četrtek z videopogovorom s častnim gostom Burnsidom v ptujski kavarni Muzikafe, v rovu pod ptujskim gradom pa bo branje poezije v temi. V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj bodo odprli razstavo o življenju in delu pesnika Daneta Zajca, uradno odprtje festivala pa bo zvečer na Vrazovem trgu z javnim branjem Odprtega pisma Evropi 2020 in "velikim" pesniškim branjem, ki mu bo sledil koncert v Stari steklarski delavnici.

Pesniška branja in drugi dogodki se bodo na Ptuju vrstili vse do sobote zvečer, ko bodo v sodelovanju s festivalom Salon Sauvignon priredili prvo ptujsko vinsko promenado.

Avtorji bodo predstavljali svojo poezijo med drugim tudi v slaščičarni v Ljutomeru, na enem od dvorišč v Murski Soboti, v krčmi na Janškem Vrhu, knjižnici v Ormožu, muzeju v Vitomarcih, galeriji v Majšperku ter na vrtu na Petanjcih.

Zaščitni ukrepi zaradi koronakrize

Zaradi pogojev, ki jih zahteva covid-19, je število obiskovalcev na večini dogodkov omejeno. Obiskovalci dogodkov naj se predhodno najavijo. Prijave bodo začeli zbirati ta petek. Izjema so večerni dogodki, ki lahko po besedah Tavčarjeve sprejmejo več ljudi.

Šteger je še povedal, da festival prirejajo v izjemno nezavidljivih okoliščinah, ne le zaradi tveganja spremembe pogojev organizacije prireditev zaradi novega koronavirusa, ampak tudi zaradi znižanja finančnih sredstev. Kot drugim ptujskim festivalom je Dnevom poezije in vina znižala sredstva Mestna občina Ptuj, občutno nižja so tudi sponzorska sredstva, vedno redkejši so mednarodni razpisi, ki so v preteklih letih predstavljali pomemben vir dohodkov. "Žal je kultura tista, ki se najpogosteje najhitreje žrtvuje, a se nato najtežje znova vzpostavi," je opozoril Šteger.