"Še naprej nameravam pri pisanju romanov uporabljati UI, pri tem pa pustiti svoji ustvarjalnosti do polnega izraza," je izjavila 33-letnica, ki je prejšnji teden osvojila Akutagavovo nagrado za najboljše leposlovno delo mladega obetavnega pisca ali piske.
Pisateljica je nato tudi na tiskovni konferenci potrdila, da je približno pet odstotkov njenega romana Tokijski stolp sočutja (Tokyo-to Dojo-to), ki ga je žirija opisala kot "tako rekoč popolno delo" – v točno taki obliki, kot se pojavi v knjigi, zgenerirala aplikacija ChatGPT.
Nagrajeni roman je zgodba o arhitektki, ki mora zasnovati za bivanje udoben zapor v obliki stolpnice v Tokiu; v njej bodo nastanjeni kriminalci v postopku rehabilitacije. Umetna inteligenca je ena izmed tem, ki jih roman načenja – zgodba je namreč postavljena v bližnjo prihodnost, ko je ta tehnologija že neizogiben del vsakdanjega življenja.
Rie Kudan pravi, da se v svojem zasebnem življenju pogosto obrne na ChatGPT z vprašanji, za katera se ji zdi, da jih ne more nasloviti na nikogar, ki ga pozna. "Kadar mi UI ni odgovorila tega, kar sem pričakovala, sem svoje občutke včasih prelila v replike svoje glavne junakinje."
Tokrat pravzaprav ni prvič, da uporaba umetne inteligence v svetu književnosti dviguje prah. Tema je občutljiva zato, ker številni pisci opozarjajo, da bi razmah umetne inteligence v prihodnosti lahko ogrozil njihove poklice. Tudi literarni velikani, denimo George R. R. Martin, Jodi Picoult in John Grisham, so se pridružili skupinski tožbi proti podjetju OpenAi, ki ima v lasti ChatGPT; moti jih namreč to, da podjetje svoje programe uči in trenira (tudi) s pomočjo avtorsko zaščitenih literarnih del.
Več kot deset tisoč pisateljev, med njimi James Patterson, Roxane Gay in Margaret Atwood, je podpisalo odprto pismo, v katerem vodje industrije z umetno inteligenco pozivajo, naj začnejo pridobivati soglasja avtorjev, preden začnejo z njihovimi deli trenirati jezikovne aplikacije – in če jih uporabijo, potem pisateljem pripada tudi finančno nadomestilo, so prepričani.
Salman Rushdie je nedavno povedal, da je programu naročil pisanje kratkega besedila v "Rushdiejevem literarnem slogu", rezultat pa označil kot "absolutno smetje".
Lani je berlinski fotograf Boris Eldagsen umaknil svojo fotografijo s Sonyjevega natečaja, ob tem pa razkril, da je njegova (nagrajena) fotografija nastala delno s pomočjo umetne inteligence. Svoje delo je na natečaj prijavil kot preizkus, je izjavil, da bi ugotovil, ali so nagrade, kot je Sony World Photography Awards, pripravljene na umetno inteligenco.
"Gotovo bodo še sporni primeri, a roman Rie Kudan to ni"
Član odbora za nagrado akutagava Keičiro Hirano je na omrežju X zapisal, da žirija nima nobenih zadržkov v zvezi z nagrajenkino uporabo umetne inteligence. "Zdi se, da so ljudje narobe razumeli vest o tem, da je nagrajeni roman Rie Kudan nastal s pomočjo generativne umetne inteligence ... Če ga boste prebrali, boste videli, da je UI omenjen v sami knjigi. Gotovo bodo v prihodnosti še težave z uporabo te tehnologije, ampak Tokijski stolp sočutja ni tak primer."
Kakšne smernice nastavljamo za prihodnost?
Nekateri uporabniki družbenih omrežij so izkazali izrecno zanimanje za inovativni pristop Rie Kudan, drugim pa se še vedno zdi, da je to "nespoštljivo" do pisateljev, ki pišejo brez pomoči tovrstnih orodij. "Če se bo UI razvijal še naprej, to najbrž pomeni, da bodo v poštev za nagrade prišla tudi dela, skoraj v celoti zgenerirana s pomočjo programov, kajne? Je to prav, če umetni inteligenci prepovedujemo udeležbo na prvenstvih šaha in goja?" se recimo sprašuje eden od njih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje