Jože Snoj je Veronikino nagrado prejel za zbirko Kažipoti brezpotij. Med drugim je žirija v obrazložitvi zapisala, da se je v pesniški zbirki zgostilo vse dozdajšnje ustvarjanje tega avtorja in to z mojstrsko mero ter petično močjo. Poleg tega so zapisali, da se Snojeva zbirka začne in konča s snegom. Poseben pomen tega snega po mnenju žirije tiči v tem, da ne gre samo za murnovski sneg, se pravi za sneg kot medbesedilno, literarno prvino, ampak hkrati tudi za oprijemljivi sneg, po katerem "zadiši pod dejansko planino, v nekem natanko določenem času in kraju, na jesen dvatisočšestega".

"Na idejni ravni pa si Snojev lirski govorec prizadeva preseči napetost med življenjem in smrtjo. Ne dojema ju kot nasprotji, ampak v smislu vzajemnega delovanja, a kljub temu - hote ali ne - ostaja in vztraja na ločnici," meni žirija. Člani žirije so tudi poudarili, da Snoj tematizira življenje na ozadju smrti in ustvari vrsto vmesnih bivanjskih položajev, ki jih zaporedoma osvetli, toda vselej tako, da nekaj zmeraj ostane v senci, kar poraja sistematičen dvom o polnosti pomena.

Letošnji Veronikin nagrajenec je prejel 4.000 evrov bruto, poleg tega pa še listino celjske občine, ki mu jo je izročil župan Bojan Šrot.

Iz enoletne bere poezije
Nagrade so podelili na celjskem Starem gradu, kjer so se poleg nominirancev na pesniškem večeru predstavili še Cvetka Bevc, Miriam Drev, Ivan Dobnik in Ivan Minatti. Letos so je za nagrado potegovalo pet literatov: poleg nagrajenca še Kristina Hočevar z zbirko Repki, Peter Kolšek z Opuščanjem, Lucija Stupica z zbirko Otok, mesto in drugi ter Peter Semolič z Rimsko cesto.

Žirija, ki so jo sestavljali literarna kritičarka in prevajalka, sicer predsednica žirije, Jelka Kernev Štrajn, novinarka Alenka Zor Simoniti ter pesnik Milan Vincetič, je izbirala lavreata med več kot 300 pesniškimi zbirkami. Kot določajo pravila o delu žirije, mora strokovna žirija pri vrednotenju upoštevati zbirke, ki so izšle v času od junija 2008 do konca maja 2009.

Nagrada za življenjski opus
Fit media kot pobudnik in organizator Veronikine nagrade se je leta 2005 odločila za posebno pesniško priznanje, zlatnik poezije. Če se Veronikina nagrada vsako leto ozira po enoletnih dosežkih slovenske pesniške ustvarjalnosti, zlatnik poezije pomeni priznanje pesniku za njegov življenjski opus, za ustvarjalni prispevek k slovenski kulturi in poznavanju drugih literatur ter požlahtnenju slovenskega jezika. Do zdaj so zlatnik poezije prejeli Ciril Zlobec, Tone Pavček, Kajetan Kovič in Miroslav Košuta.

Zlatnik za Ivana Minattija
Letošnji prejemnik zlatnika je pesnik Ivan Minatti, njegova zbirka z naslovom Nekoga moraš imeti rad iz leta 1963 pa predstavlja nov vrh intimistične poetike pesnika, ki je znal ljubezen, naravo in smrt vselej rahločutno preliti v doživeto poezijo. Pesnik, prevajalec in urednik Ivan Minatti se je rodil 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah. Težko bi našli, je zapisal Aleksander Zorn ob izidu knjige Izbrana lirika, v slovenski poeziji takega prvinskega lirika, kot je Minatti.

Minatti je kot dvajsetletni mladenič odšel v partizane. Pisati je začel že kot dijak, v partizanih pa so njegove pesmi izhajale v četnih in bataljonskih glasilih. Izdal je več pesniških zbirk, objavljal pa je tudi prevode iz jugoslovanskih in drugih književnosti. Pisal je tudi pesmi za otroke in veliko prevajal, predvsem poezijo iz jezikov jugoslovanskih narodov ter narodnosti, za kar je bil večkrat nagrajen. Med drugim je prejel priznanje zlato pero za prevajalsko delo iz makedonske književnosti. Prejel je tudi Prešernovo nagrado za zbirko Prisluškujem tišini v sebi (1985).

13 nagrajencev
Cenjeno Veronikino nagrado so do zdaj prejeli Iztok Osojnik, Aleš Šteger, Josip Osti, Ciril Zlobec in Marjan Strojan, Milan Jesih, Erika Vouk, Ivo Svetina, Ervin Fritz, Tone Pavček in Taja Kramberger ter Milan Dekleva. Milan Dekleva je edini pesnik, ki je do zdaj nagrado prejel dvakrat.