Oglas
Drago Jančar, eno ključnih imen slovenske publicistike, dramatike in književnosti zadnjih treh desetletij, danes praznuje 60. rojstni dan. Zadnji roman z naslovom Graditelj je Jančar izdal leta 2006, sicer pa je do zdaj napisal še šest drugih romanov in osem dram. Za svoje delo je Jančar leta 1993 prejel tudi Prešernovo nagrado, najvišje kulturno priznanje v Sloveniji, že leta 1979 pa se je za svoj prvi odmevni roman Galjot in za zbirko novel O bledem hudodelcu vpisal tudi med dobitnike nagrade Prešernovega sklada. Jančarju je med drugim dvakrat pripadla nagrada kresnik za najboljši slovenski roman, leta 2003 pa mu je strokovna žirija, sestavljena iz akademikov avstrijskih in nemških univerz, namenila tudi prestižno Herderjevo nagrado.
Državi sovražni elementNa začetku poklicne kariere Jančar verjetno ni mogel sanjati o takšnem uspehu. Sredi sedemdesetih je namreč veljal za državi sovražen element - zaradi posedovanja v Avstriji kupljene knjižice V Rogu ležimo pobiti, so ga oblasti celo aretirale in obsodile zaradi širjenja sovražne propagande - in nekaj let so mu bila vrata založniških hiš zato tudi zaprta. Prelom v življenju diplomiranega pravnika, ki se je že od študentskih let ukvarjal s publicistiko in novinarstvom, je nastopil konec sedemdesetih, s postopno liberalizacijo režima, ki ni več s sokoljim očesom nadziral celotne književne produkcije.
Prelomni lik Johana Ota, ki ga pobere kuga
Že s svojim prvim uspešnim romanom Galjot, prvič izdanim leta 1978, je Drago Jančar zarisal ost razvoja svoje književnost. To je književnost, ki v svojem eksistencializmu ne zapada v pretirano psihologiziranje, saj je človekova usoda vedno vpletena v včasih skoraj podivjano sistemsko okolje, ki posameznika 'meče sem in tja' in ga na koncu pogosto pahne v pogubo. Roman o Johanu Otu, vandrovcu z Nemškega, ki v surovem 17. stoletju pohaja iz dežele v deželo, katere ga naredijo za galjota in ki na koncu umre za kugo, nam predstavi tudi že temo inkvizicije in izganjanja čarovništva. Izkoriščanje sistemskih pogojev za sproščanje individualnih frustracij, občutja zavisti in vrojene škodoželjnosti, kar je omogočil odlok o čarovništvu, je tema, ki se pojavlja tako rekoč v vseh naslednjih Jančarjevih delih.
Jančarjevo pisanje, ki slogovno sicer temelji na modernizmu, je še toliko bolj prepričljivo, ker je zgoraj omenjena tema zaznamovala tudi njegovo osebno življenje, življenje političnega disidenta, in ker Jančar svoje pisateljsko delo vedno povezuje s precizno študijo zgodovinskega časa, v katerega postavi pripoved. To postane jasno ob prebiranju naslednjih jančarjevih romanov Severni sij (1984), Pogled angela (1992), Zvenenje v glavi (1998), Katarina, pav in jezuit (2000) in Graditelj (2006).
Podpora pisatelja iz Trsta
Na pisanje Draga Jančarja, trenutno glavnega urednika Slovenske matice, so vplivali tudi drugi slovenski pisatelji. V obdobju njegovega oblikovanja v pisatelja je bilo tako za Jančarja pomembno druženje s krogom vidnih umetnikov in intelektualcev, ki so si že v sedemdesetih drznili izražati kritična mnenja o kulturni politiki nekdanje Jugoslavije. Med temi 'problematičnimi osebami' so bili med drugim Ivan Urbančič, Alenka Puhar, Edvard Kocbek, Dane Zajc, Jože Snoj, Tomaž Šalamun, Rudi Šeligo, posredno pa tudi v Trstu živeči Boris Pahor. Pahor, pisatelj z izkušnjo nacističnega koncentracijskega taborišča, je imel na Jančarja še poseben vpliv in Jančar svojega "književnega očeta' tudi nikoli ni zatajil. O Pahorjevem vplivu nanj kot tudi o Pahorjevi literarni veličini nasploh je Drago Jančar tako leta 1990 napisal esej z naslovom Mož, ki je rekel ne.
Politika, izražena v publicistiki
Drago Jančar je poleg svojih romanov in dramskih besedil poznan tudi po zapisih misli in mnenj. Ostaja eden tistih publicistov, katerih prispevki vedno znova burijo duhove in najdejo svoj odmev celo v izjavah in razpravah politikov. Med slednje se Jančar sicer ni 'včlanil', kljub temu pa ni nikoli puščal dvomov o svoji politični usmeritvi. Na parlamentarnih volitvah leta 200 in 2004 je namreč podprl Slovensko demokratsko stranko. Naj vam je ta politika blizu ali ne, dejstvo, da je Jančar eden največjih slovenskih pisateljev, čigar dela so prevedena v 18 tujih jezikov, ostaja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje