V italijanskem prevodu Darje Betocchi je roman pod naslovom E l'amore anche ha bisogno di riposo lani izšel pri založbi Nave di Teseo.
Jančar je ob prejemu nagrade povedal: "V končnem izboru smo ostali s svojimi romani trije finalisti, dva odlična italijanska avtorja, Paolo Malagutti in Matteo Melchiore, vsi trije iz milanskih založb, onadva iz znamenite založbe Einaudi, jaz sem priplul na Tezejevi ladji, tako se imenuje založba, ki je izdala mojo knjigo (La nave di Teseo). In smo sedeli v dvorani in čakali. Osemčlanska žirija kritikov, v večini kritičark, je zasedala, medtem ko je že potekala prireditev. Nimam rad takih stresnih situacij. Pri nogometu veš, zakaj si zastreljal enajstmetrovko, tu pa lahko samo čakaš, kaj bodo odločili."
"Moj roman je pač žirijo prepričal malenkost bolj (...) Gotovo jim moja, se pravi naša slovenska zgodba pripoveduje nekaj o njih samih, tudi Italija pozna podobne človeške pretrese (...) recimo Elsa Morante v svojem romanu Zgodovina (Storia). Vesel sem, ker je izmišljena in hkrati resnična zgodba iz Maribora postala nekakšen univerzalni spomin na vojno. Ki žal še zmeraj traja (...) ne samo v naši percepciji – če samo pomislimo na vse, kar se ta hip dogaja v Ukrajini," so njegove besede navedli pri Beletrini.
Strokovna žirija je v utemeljitvi poudarila "izbrano Jančarjevo prozo" in "mojstrski prevod Darje Betocchi", ki italijanskim bralcem približa zgodbo o ljubezni, sovraštvu in posledicah, ki jih je vojna pustila na protagonistih Jančarjevega romana in njegovem rojstnem mestu Mariboru.
In ljubezen tudi (roman je izšel pri založbi Beletrina) je zgodba o ljubezni in rivalstvu, ki se dogaja v drugi svetovni vojni v Mariboru, mestu, ki skupaj s celotno Evropo trpi pod pritiskom nacifašizma.
Mednarodno literarno nagrado Latisana per il Nord Est podeljujejo pisateljem, ki so se rodili ali živijo v italijanskih deželah Furlanija – Julijska krajina, Trentinsko – Zgornje Poadižje in Benečija, v Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji ter so svoja leposlovna dela postavili v te pokrajine ali v njih obravnavajo teme, ki se nanašajo na ta geografska območja.
Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar (1948) velja za enega najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev – njegova dela so prevedena v več kot 20 jezikov. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici.
Jančar je za svoja dela prejel številna najvidnejša slovenska in mednarodna priznanja. Med drugim je večkrat prejel kresnika, in sicer za romane Zvenenje v glavi (1999), Katarina, pav in jezuit (2001), To noč sem jo videl (2011) in In ljubezen tudi (2018). Za roman To noč sem jo videl je prejel kresnika desetletja (2020). Leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje