"Vesel sem, da projekt, ki je bil načrtovan že desetletje, dejansko zdaj, zaradi svoje vse večje prepoznavnosti, hitro raste in se mu pridružujejo številni partnerji," je povedal Igor Likar, vodja projekta, ki Slovensko pisateljsko pot razume kot duhovno hišo slovenskega pisateljskega izročila.
Slovenska pisateljska pot po njegovih besedah prinaša zgodbe o tem, zakaj in kako so delovali pisatelji v svojem prostoru, kako so iskali in ubesedili tudi genius loci, duh svojega kraja, pokrajine ali dežele. Kako so občutili to, kar nas povezuje v enoten kulturni prostor. Ne gre več zgolj za spominske sobe in pisateljske rojstne hiše ali junake njihovih del, gre tudi za zgodbe literarnih pokrajin.
Literarni vodniki kot pravi pripovedovalci zgodb
Projekt povezuje in vabi k sodelovanju različne izvajalce vsebin, Društvo slovenskih pisateljev (DSP) pa je zgolj sklicatelj k temu projektu in njegov duhovni usmerjevalec. DSP mora pristopati tudi k dogodkom na opisanih mestih, zato organizirajo konvencije, kot je bila nedavna na Ravnah na Koroškem. Tam so se dogovarjali o poskusu ustanovitve sekcije literarnih vodnikov in skrbnikov kot strokovno združenje vodičev, ki delujejo na opsanih točkah, in vzgajanju pravih pripovedovalcev zgodb, ki bi v podajanju zgodb o slovenskih avtorjih presegli zgolj za marsikoga dolgočasne in na splošno znane biografske podatke. Razmišljajo tudi o različici pripovedovanja v več jezikih, kar bi omogočilo dodatno turistično ponudbo za tujce ali poznavalce.
Vzpostaviti želijo še virtualno platformo in nove literarne postaje
Na DSP si tudi želijo, da bi projekt virtualno nadgradili. Nadgradnja bi vključevala spletno stran in vzpostavitev interaktivnih točk za obiskovalce, na primer interaktivnih plošč s prikazom celotne poti, na kateri bi lahko iskal vsebine o posameznem avtorju, pokrajinah. Na vseh točkah naj bi bili dostopni tudi filmski portreti pisateljev. Prav tako nameravajo v projekt vključiti še postaje pisateljskega spomina okoli 30 drugih avtorjev, med njimi Lojzeta Kovačiča in Kajetana Koviča, ter dopolniti knjižni vodnik po poti.
Likar si zelo želi, da bi virtualne točke vzpostavili po vsej poti, tudi zaradi mlajših rodov, ki bi jim s tem zagotovili dostop do vsebin. Napovedano virtualno nadgradnjo pa trenutno hromi pomanjkanje sredstev. "Za to ni razpisa, ni sredstev, in to zaenkrat še gradimo," je povedal. Za projekt so na društvu za letošnje leto od Javne agencije za knjigo prejeli manj kot 5000 evrov za dogodke, vezane na projekte, kot so literarni nastopi in podobno. "Ta projekt potrebuje poseben razpis, ker je raznoroden in z iskanjem rešitve se trenutno ukvarja tudi ministrstvo za kulturo," je pojasnil. Za zdaj si je na spletu več o projektu mogoče prebrati zgolj na spletnih straneh DSP, aktiven pa je tudi Facebookov profil, ki ga vodi mladinska pisateljica Majda Koren.
S pisateljskimi društvi iz tujine bi zasnovali model evropskih literarnih poti
Za projekt na DSP-ju iščejo tudi mednarodne povezave. A po Likarjevih besedah razpisi Evropske unije niso prava rešitev, saj unija načeloma ne bo kar avtomatično podpirala tistih nacionalnih projektov, ki jih posamična država ne zmore z lastno infrastrukturo. Zato snovalci projekta iščejo vse mogoče povezave, tudi na tujem. V stikih so tudi z zavodi, ki bi Slovensko pisateljsko pot lahko povezali s tujino, npr. Prago, Dunajem in drugimi kraji, kjer so se shajali in se izobraževali številni slovenski literati. Na DSP-ju sestavljajo tudi dopis, s katerim bi povabili pisateljska društva iz drugih držav, da bi skupaj zasnovali model evropskih literarnih poti.
40 slovenskih občin z lokalnimi skrbniki
Trenutno naj bi bilo za sodelovanje v projektu pripravljenih že kar 40 slovenskih občin. Volja je velika, je povedal Likar in dodal, da k projektu ves čas pristopajo novi sodelujoči. V Ljubljani, kjer so stvari za zdaj slabše urejene, imajo drugačne načrte kot drugod, ker gre za mestni prostor in je zasnova poti drugačen. Na DSP-ju so se za razvoj poti v Ljubljani nedavno povezali z Inštitutom za slovenski jezik ZRC SAZU in njihovimi strokovnjaki.
Na krajevni ravni nad posameznimi točkami bdijo občine oziroma tamkajšnji zavodi za turizem in kulturo. Likar je opozoril, da so upravljavci različni, imajo različne vizije, prav tako so eni pod državnim okriljem, drugi pa v zasebni lasti. DSP zato ne more odrejati, kako naj poteka organizacija na posameznih območjih, lahko pa pomaga na različnih ravneh ter povezuje določene točke.
Pohodne literarne poti
Postaje na Slovenski pisateljski poti so zelo razpršene, a po drugi strani nudijo možnost povezav. Na pobudo velikolaške občine je več občin na primer nedavno podalo predlog, da bi povezali okoliške točke na pisateljski poti po vzoru romarske poti, na kateri bi poskrbeli tudi za prenočišča. Šlo bi za krožno pot, ki bi vodila od Josipa Jurčiča do Toneta Pavčka, vključujoč Škrabčevo domačijo. Sicer so v Slovensko pisateljsko pot že vključili okoli 15 obstoječih pohodnih poti, ki slovijo kot pisateljske poti. Med njimi so Gregorčičeva, Meškova, Prežihova in Jurčičeva.