Pri založbi Sophia so izdali knjigi ameriških avtoric, ki ju povezuje vpliv evropske izkušnje. Seta Knop je poskrbela za prevod zadnje knjige filozofinje Susan Sontag z naslovom Pogled na bolečino drugega, Maja Gal Štromar pa je v slovenščino prevedla delo Ranjena ženska psihoterapevtke Linde Schierse Leonard. Obe knjigi govorita o bolečini in ranjenosti, seveda v drugačni obliki in v drugačnih kontekstih.

Zadnje delo Susan Sontag Pogled na bolečino drugega se navezuje na njeno najbolj znano knjigo O fotografiji izleta 1977. Avtorica se je posvetila razmerju med vojno oziroma med dokumentarno fotografijo in fikcijo, poudariti pa je želela tudi, da nobena fotografija ne govori sama zase, vselej jo je treba umestiti v kontekst, jo podnasloviti tako, da ni napačno razumljena ali zlorabljena.

Kam vodi bombardiranje s podobami?
Sontagova podaja tudi razmišljanje o tem, kaj početi s fotografijo. Sprašuje se o odzivu gledalcev na podobe iz vojne: se posameznik ob njih zgrozi in jih odvrne, v njem zbudijo željo po maščevanju ali povzročijo zgolj otopelost, ki je posledica naveličanosti nad podobami? Avtorica je želela s svojim zadnjim delom sporočiti, da bi moral pogled na fotografijo ostriti našo zavest, ne pa otopiti duha.

O amazonkah in očkovih deklicah
Psihoterapevtka Linda Schierse Leonard je psihoanalitičarka jungovske usmeritve. Napisala je več knjig, posvečenih psihoanalizi in ženski problematiki. V delu Ranjena ženska, podnaslovljenem Modeli in arhetipi v odnosu oče-hči, je izpostavila poseben odnos, ki ga imajo ženske s svojimi očeti. V berljivem slogu je predstavila dva tipa žensk, na katera je naletela med svojim raziskovanjem. Oba - večne deklice in amazonke v oklepu - sta nastala kot posledica neizoblikovanega ali ranjenega odnosa z očetom.

Za kulturno razgledane bralce
Knjiga je zanimiva zato, ker jo je hkrati mogoče brati kot osebno izkušnjo avtorice in strokovni tekst. Poleg predstavnikov psihoanalize se v njej pojavljajo literarni liki iz tekstov Dostojevskega, Ibsena in iz Grimmovih pravljic, citati iz del Anais Nin, Kierkegaarda, Rilkeja in drugih, avtorica pa se sklicuje tudi na filme Ingmarja Bergmana in Federica Fellinija.