Knjige, ki obravnavajo islam, morajo odobriti kleriki univerze Al Azhar, vrhovne verske avtoritete za sunite. Na podoben način koptski strokovnjaki preučijo knjige o krščanstvu - a Ziedanovega romana niso, ker so ga uvrstili med leposlovje, in ne v duhovno literaturo. Foto:
Knjige, ki obravnavajo islam, morajo odobriti kleriki univerze Al Azhar, vrhovne verske avtoritete za sunite. Na podoben način koptski strokovnjaki preučijo knjige o krščanstvu - a Ziedanovega romana niso, ker so ga uvrstili med leposlovje, in ne v duhovno literaturo. Foto:
V 29 letih vladavine predsednika Mubaraka je imela vlada zelo nizko stopnjo strpnosti do političnih odpadnikov; sčasoma se je razvil zelo selektiven cenzorski aparat za presojo filmov, knjig in drugih medijev, ki bi lahko bili za islam sporni. Foto: EPA

Dogajanje romana Azazel Jusufa Ziedana je postavljeno v Egipt, Aleksandrijo in severno Sirijo petega stoletja, popisuje pa viharno obdobje po sprejetju krščanstva kot uradne vere v Rimskem imperiju: interne spore med doktrinami cerkvenih starešin na eni ter trenja med novimi verniki in vse bolj manjšinskimi "pogani" na drugi strani.

Azazel je napisan kot avtobiografija egiptovskega meniha Hype, ki je na lastne oči priča verskim in političnim trenjem v Aleksandriji. Prodajna uspešnica je lani dobila 40 tisoč dolarjev vredno nagrado za arabsko leposlovje, ki jo deloma sponzorira ista fundacija kot Bookerjevo nagrado.

Toda roman že od svojega izida v Egiptu buri duhove: Koptska cerkev se je pritožila zaradi upodobitve nasilnega cerkvenega očeta Cirila, obenem pa se jim zdi, da skuša roman "islamizirati krščanska prepričanja in stopiti na stran heretikov", kot je zapisal neki kritik. Skupina egiptovskih in mednarodnih koptskih organizacij je zdaj sklenila iti korak dlje: pri državnem tožilcu so vložili pritožbo proti Ziedanu, profesorju filozofije, češ da žali krščanstvo. če bodo odločili, da je kriv, je lahko obsojen na do pet let zaporne kazni.

"Spričo vse napetosti skušam ostati miren in nepristranski: nihče ne more napovedati izida tega spora," je za The Guardian izjavil Ziedan. "Egiptovski zakon narekuje, da obtoženi primera ne sme komentirati, ko se sodni proces enkrat začne, zato se lahko javno branim le še nekaj dni."

V resnici Cerkev jezi mednarodna pozornost?
Pisatelj pravi, da zahteve po prepovedi njegovega romana niso nič novega, izšle so že celo štiri knjige, ki napadajo njegovo - a za zdaj ni dobil še nobene cenzure ali sankcij. Seveda je izšlo tudi precej "proazazlovskih" člankov, roman pa je ostal v obtoku med bralci: v dveh letih je izšlo kar 18 izdaj, kar je nepresežena številka v novejši zgodovini arabske literature. "Vse to je samo podžgalo jezo Cerkve, ki se je zdaj zatekla k novi metodi," je prepričan Ziedan. Sam ni "niti slučajno" pričakoval, da bi ga kdo lahko tožil zaradi blatenja vere; večina intelektualcev je, tako pisatelj, pričakovala, da bo tožilec pobudo gladko odbil, in je zaradi razvoja dogodkov presenečena.

"Številni ortodoksni škofi in menihi so roman pohvalili, nekateri so o njem tudi pohvalno pisali, pa naj bo v Egiptu, Siriji ali Libanonu," opozarja Ziedan, ki svojega romana ne vidi kot kritiko krščanstva, ampak kot kritiko nasilja, "še posebej nasilja v imenu vere". "Nikoli nisem mislil, da bodo roman izrabljali v tako politične namene, kot so ga."

Naklade pa rastejo ...
Seveda pa tukaj velja tudi stara krilatica, da je vsaka reklama dobra reklama: italijanski prevod romana so samo v prvem mesecu prodali v 20 tisoč izvodih, za izdajo na britanskem trgu pa ga je tudi že odkupila založba Atlantic Books.