V Cankarjevem domu danes poteka literarni simpozij o bolgarski pesnici Elisaveti Bagrjana, ki ga naš osrednji kulturni hram pripravlja v sodelovanju s Študentsko založbo in bolgarskim veleposlaništvom. Govorci bodo osvetlili lik predstavnice modernizma, ki je zaznamovala evropsko poezijo 20. stoletja kot "lepa dama 'svetle dobe' (belle epoque) južnih Slovanov".

Prireditev se je začela z uvodnimi nagovori bolgarskega veleposlanika v Sloveniji Philipa Bokova, pesničine vnukinje Elisavete Shapkareva, predsednika Društva slovenskih pisateljev Milana Jesiha ter predstavnika Slovenskega centra PEN Edvarda Kovača.

V prvem delu simpozija sta o Bagrjani spregovorila Lili Hribar, ki je referat naslovila Spomini družinskega albuma: novoodkrita spoznanja o obiskih Elisavete Bagrjana v Sloveniji, in Milček Komelj, ki je predstavil umetnost slikarstva v 30. letih 20. stoletja ter delo Božidarja Jakca.

Da bi si lažje predstavljali okolje, v katerem je pesnica delovala
Drugi del simpozija sestavljata predavanji Milene Mileve Blažić Podoba ženske v času Elisavete Bagrjane in Boga Zupančiča Razvoj arhitekture v Ljubljani v času Bagrjaninih obiskov, simpozij pa bosta sklenila Ljudmil Dimitrov in Ljudmila Dimitrova, avtorja dela Bagrjana in Slovenija, ki je letos izšlo pri Študentski založbi. Referat sta naslovila Nekatera nova spoznanja in neznane podrobnosti Bagrjaninih odnosov s slovenskimi intelektualci.

"Balkanska Georges Sand"
Bagrjano opisujejo tudi kot balkansko Georges Sand. Bila je kulturna predstavnica in hkrati ena najdejavnejših članic mednarodnega združenja PEN, med letoma 1969 in 1971 pa se je uvrstila tudi v ožji izbor nominirancev za Nobelovo nagrado. Intelektualka in upornica, ki je leta 1969 v Rimu prejela zlato medaljo za poezijo, je v obdobju med svetovnima vojnama prijateljevala s številnimi slovenskimi pesniki, so zapisali v Študentski založbi.

Prevajala je tudi iz slovenščine
Bagrjanine pesmi še vedno zvenijo moderno. Pesničino literarno dediščino zaznamuje edinstvena zmes tradicije in sodobnosti. Njena dela so prevedena v vse evropske jezike, njene knjige pa poznajo tudi v Aziji in Ameriki. Sama je delovala tudi kot prevajalka slovenskih del v bolgarščino. Med drugim je prevedla in na oder postavila Kralja na Betajnovi Ivana Cankarja, ki pa je zaradi ideoloških razmer naletel na negativne kritike.