Dopoldne so se udeleženci 40. mednarodnega srečanja pisateljev srečali na okrogli mizi, kjer so izpostavili vprašanje Kaj je evropska zavest?, na katerega so referenti odgovarjali s precej različnimi prispevki. France Bučar je opozoril, da med evropsko idejo in evropsko zavestjo vlada velik razkorak, dokaz za to pa našel v nekdanjih evropskih imperijih, ki so vsi propadli le zato, ker niso uspeli razrešiti protislovja, ki vlada med enakostjo in različnostjo. Po Bučarjevem mnenju se tudi sodobna Evropa ne bo uspela obdržati, če bodo večji narodi še naprej evropsko zavest enačili z lastnimi interesi.

Boris A. Novak je v svojem prispevku opozoril na razmišljanja iz zbornika, ki da preveč težijo k rekatolizaciji, kar je nato potrdil nastop Vinka Ošlaka, člana Esperanto PEN centra. Ošlak je kot model, ki ga današnja Evropa ne dosega v nobeni točki, navedel Rimsko cesarstvo. "Evropa ni le novi Babilon jezikov, ampak je tudi novi Babilon poganskih religij in kultov s pretežno odklonilnim odnosom do resničnega, Bibliji zvestega krščanstva," je povedal Ošlak. Igor Škamperle pa je o Evropi razmišljal s pomočjo simbolov in literarnih zgledov. Dejal je, da je del evropske zavesti, ki jo težko definiramo, doma tudi v napetosti, ki jo ponazarjata Odisej in očak Abraham. Zvestoba svoji domovini in želja po vračanju vanjo ter, na drugem bregu, stopanje drugam in v novo, v svet in čas, ki prihajata.

Sprejem pri predsedniku
Udeležence je na Bledu sprejel tudi predsednik republike Danilo Türk, ki je v svojem nagovoru izpostavil pomen pisateljev in pišočih ljudi ter njihov odnos do družbenih vprašanj in odnos družbe do njih. Pisatelje je opomnil, da se srečujejo v državi, ki je še pred kratkim imela sistem, v katerem ni bilo pravega političnega pluralizma. V kateri je pisateljski svet predstavljal nekakšno alternativno vlado in spomnil na lansko peticijo 571 novinarjev, ki je izrekala prepričanje o nedopustnih oblikah cenzure v Sloveniji.

Predsednik je še dodal, da se zaveda, da politiki ne morejo voditi družbenega dialoga o etiki javne besede, o odgovornosti vseh tistih, ki javno nastopamo in vplivamo na javno besedo. Srečanje pisateljev je namenjeno temam vseevropskega pomena in nastajajočemu enotnemu intelektualnemu prostoru Evrope, ob čemer je Türk dejal, da bi takšna skupnost pomenila prispevek tudi k oblikovanju Evrope kot politične skupnosti.

L. Š.